Ana Trojnar
“Napredki učencev me pustijo odprtih ust”
Aktualne novice
3. september 2022, Kamničan/ka
Gostovanje balerin v Štrigovi
Prvo gostovanje šele dve leti mlade Baletne šole Ana v tujini se je odvilo že to poletje. Anine balerine je na odprtje 21-metrskega razglednega stolpa povabil Zavod za turizem Štrigova iz Hrvaške.
Stolp so s pomočjo sredstev EU zgradili v dveh letih za okoli dva milijona eurov, pravi vodja zavoda Josip Mikec. Arhitekta Bojan in Igor Perhoč pa sta z njim ustvarila zaščitni znak Medžimurja. Stolp ali vidikovec, kot mu pravijo, se nahaja na Mađerkinem bregu, poimenovanem po Madžarki Emiliji, ki se je po končani baletni karieri v Budimpešti na Madžarskem poročila preselila v to krasno pokrajino.
Slavnostno odprtje stolpa je bilo na občinski praznik Občine Štrigova v petek, 22. julija 2022, v okviru njihovih tradicionalnih Štrigovskih noči, in jo je spremljalo okoli dva tisoč ljudi iz 120 m oddaljenega čudovitega hriba akacijevega gozdička. Balerine Neža Zala Kodrič, Eva Nika Tutić, Leda Delfina Steidl Porenta in Pina Unk so se osvetljene v soju žarometov povzpele na stolp ter ob klavirski spremljavi na vrhu odplesale koreografijo, seveda prilagojeno velikosti prostora in višini. V nadaljevanju je odprtje popestrila še glasbena skupina The Frajle in Novega Sada.
Občina Štrigova je pred dvema letoma postala bogatejša za nov Kulturni dom Štrigova. Prav Anine balerine so bile prve, ki so na odru zaplesale balet. Baletni koncert je bil odplesan soboto, 23. julija 2022. Zanimivo je, da imata kar dve od nastopajočih – Ana Trojnar, vodja šole, in Pina Unk – korenine iz Štrigove.
Darja Kodrič
30. avgust 2022, domzalec.si
Skupinska fotografija učenk in učenca po Zaključnem nastopu 22.6.2022, Dom kulture Kamnik, foto: Matevž Cerar
Sodobnejši pristopi k učenju baleta
Ko premišljujemo in govorimo o baletu, težko najdemo besede, s katerimi bi lahko ubesedili občutke in opisali dogajanje, ki ga spremljamo na odru. Gre za nekakšno brezčasnost in lebdenje, ki ga pričarajo natančno in harmonično izvedeni gibi, pospremljeni s čustveno bogato izraznostjo, ki nadomesti besede. Besede, ki so nam tako zelo domače, na baletnem odru nadomestijo gibi, kretnje, ples, obrazna mimika in pogledi, s katerimi plesalci na svoj način izrazijo zamisel koreografa in nam prenesejo sporočilo.
»Tudi sama med učenjem baleta pri otrocih uporabljam veliko neverbalne komunikacije. Otroci zelo hitro začutijo in ugotovijo, kaj mislim in kaj želim povedat. Tovrsten pristop ima pomemben doprinos k oblikovanju pozitivne in sproščene atmosfere, s pomočjo katere učenci lažje sprejmejo nove informacije. Učenje z veseljem je pristop, ki mi je blizu in z njim želim balet približat otrokom,« nam zaupa Ana Trojnar, nekdanja balerina in učiteljica baleta v Baletni šoli Ana.
Ana Trojnar je trenutno edina aktivna članica Royal Academy of Dance s statusom Registered Teacher v Sloveniji. Poučevanje v njeni šoli poteka po učnih programih MIZŠ, zato lahko učenke ob zaključku leta opravljajo izpite ter si pridobijo javno veljavno spričevalo. Hkrati v učni proces vnaša izpitni program Royal Academy of Dance, ki je najbolj razširjena izobraževalna institucija po svetu…
Preberite celoten članek
Tudi sama sem si nekoč želela postati balerina, vendar sem kaj kmalu izgubila motivacijo, saj mi je bilo neprestano ponavljanje osnovnih gibov, tistih ena in istih vaj, izjemno dolgočasno. Bila sem precej neučakana, kot so verjetno neučakani tudi današnji otroci, ki si vse želijo takoj. Nemudoma.
Tukaj bi predvsem opozorila starše, da se v primeru prehitevanja učne snovi in prezgodnjemu začetku poučevanja plesa na konicah prstov (v pogovornem jeziku prepoznavnih kot ”špice”), kaj hitro škodi telesnemu razvoju otroka. Registrirani učitelji Royal Academy of Dance smo zavezani, da pred dopolnjenim 10 letom starosti otroci ne pričnejo s plesanjem na ‘špicah’. Verjetno na tej točki vse zanima priporočljiva starost: ta je odvisna od usvojen baletne tehnike, torej fizične pripravljenosti in baletnega znanja, ki ga je otrok pridobil. Povečini so učenke pripravljene na pričetek plesa na konicah prstov šele pri 12-13 letih.
Pri otrocih se kosti še oblikujejo, zato je velika verjetnost in nevarnost, da ob prehitremu pričetku ‘špic’ pride do deformacij stopal, kar pa ni nujno, da se vidi in začuti takoj, bolečina lahko nastopi šele mesece ali tudi leta kasneje. Vzporedno z usvajanjem tehnike se spreminja tudi telo, gnete se ga v smeri, da bi plesanje baleta bilo čim lažje. Z vsako baletno uro, s konstantnim ponavljanjem, se gibi ponotranjajo in telo jih se počasi spleta v baletno strukturo. Osvojeno znanje se vpiše v telo, kjer ostane za vedno.
Ker so otroške kosti še ‘mehke’ in se lahko hitro deformirajo v Baletni šoli Ana postopnemu nadgrajevanju baletne tehnike in pravilni izvedbi vaj posvečamo izjemno veliko pozornosti. Seveda se pogovorim tudi z učenkami, saj želim, da razumejo, zakaj se ne splača prehitevati stopničk v učnem procesu.
Tehnika baleta je izjemno dodelana in ena sama. Je univerzalna, zato si lahko plesalec, izšolan na enem koncu sveta, ustvari kariero na drugem koncu. Od telesne strukture ali predipospozicij posameznika je odvisno, do katere stopnje je lahko usvoji, koliko gibov lahko izpelje in hkrati kako, torej kakšen bo vizualni izgled. Čar je v unikatnosti izvedbe. Čar baletni umetnosti doprinese tudi gibčnost plesalk in plesalcev.
Marsikaj je odvisno od genetike, to je prirojenih telesnih predispozicij, kljub vsemu pa imamo s izobraževanjem na izboljšanje telesnih predispozicij še vedno vpliv. Občutek za visok in lahkoten odriv je na primer danost, ki jo ima posameznik razvito v večji ali manjši meri. Način, kako nekdo odskoči, ki daje občutek, kot bi oseba lebdela, ter ali je doskok lahkoten, nežen, neslišen, je nekaj, na kar lahko z vajo v določeni meri tudi vplivamo, vendar na tisti kanček, ki pričara vtis čarobnosti, pa ne moremo vplivati.
Ne le tehnika kot takšna, ampak tudi izraznost plesalcev in vključena scenografija so bistvenega pomena pri snovanju baletne pravljice, ki očara.
Res je. Balet ne sestavljajo samo gibi, njihova brezhibna izpeljava, ampak tudi izraznost. Dober plesalec se hkrati zna vživet v vloge, katere je potrebno, da jih predhodno dobro spozna, nato pa čimbolj jasno in prepoznavno odpleše in odigra hkrati. Naša zadnja pravljica Biserni zaliv nosi poučno ekološko sporočilo, za katerega se trudim, da bi ga začutili vsi nastopajoči, saj ga le tako lahko jasno prenesejo gledalcem.
Pri interpretaciji vlog je karakter učenca bistvenega pomena. Redkejši ekstroverirani otroci bodo nemudoma zapadli v vlogo, a precej več je introvertiranih otrok, katerim je potrebno malce pomagati s spodbujanjem in več vadbe. Jim pomagati, da vzpostavijo stik z umetnikom, ki se skriva v njih.
Pri nekaterih so umetniške kvalitete mnogo bolj skrite kot pri drugih in zato potrebujejo več časa, da pridejo do izraza, kar pomeni, da so lahko otroci enako talentirani, le malce več časa jim je potrebno nameniti. So otroci, ki potrebujejo spodbudo in so otroci, ki jih je potrebno nekoliko držati nazaj, saj bi njihova spontana interpretacija lahko prešla v skrajnost, ki več ne bi izražala določene vloge.
V začetni fazi je podlaga za dobro pravljico zanimiva, poučna zgodba, nato odlična glasba, odrska postavitev z raznolikimi koreografijami, piko na i pa po mojem mnenju dodajo premišljeni izvirni kostumi, poleg tehnične izpiljenosti in izraznosti plesalcev, seveda.
Balet je umetnost, ki ponuja tehnike in načine, s pomočjo katerih lahko otroci izrazijo sebe. Izrazijo in pokažejo to, kar čutijo in kar so. Brez besed. Samo z gibi in pogledi.
Pri otroku hitro vidim in začutim, v kolikšni meri je »gibalen tip«, koliko mu gibanje pomeni in koliko ga potrebuje v življenju. Nekaterim otrokom je gibanje bolj primarno kot govor, pisanje, igranje oz. izražanje na drug način. Ko pleše, ko se giba, je on zares on, ona ta prava, v celoti ona. Gibanje je primarna izraznost človeka, vprašanje je samo v kolikšni meri je prisotna in izrazna pri posamezniku. Če prevladuje, potem se bo otrok tudi skozi življenje pogosteje in lažje izražal z gibom, medtem ko bo govor prisoten le za nujno komuniciranje.
Imajo pa otroci neverbalno komuniciranje na plesnih vajah izjemno radi in to je resnično lep del ustvarjanja.
Ko ste odprli svojo Baletno šolo Ana sem prepričana, da ste določene pristope, ki so se v preteklosti izkazali za uspešne, vsekakor zadržali, medtem, ko ste v program in način poučevanja vnesli tukaj kaj takšnega, kar vas reprezentira. Tisto nekaj, kar je vaše in kar čutite, da vam je blizu.
17 let sem balet poučevala v javnem sektorju, in minutaža pouka, ki jo predpisuje Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport je za plesne pripravnice 1-3 povsem ustrezna: 2x na teden po 45 minut zadostuje, da učenec usvaja snov v skladu s svojimi sposobnostmi/ razvojem. No, morda bi v plesni pripravnici 3 že lahko bila povišana na 60 minut. Po končanih plesnih pripravnicah, ko se izobraževanje usmeri v baletno izobraževanje, to je od 1. razreda baleta dalje, pa bi učenke potrebovale že več kot le 2-krat tedensko od dodeljenih 60 min (po 3.r. baleta 90 minut pouka), saj so sposobne že več snovi posrkati. V moji šoli učenke lanskega 5. razreda, ki bo septembra postal 6. razred, že imajo pouk 3-krat tedensko po 90 min, pred javnimi nastopi in tekmovanji seveda še dodatne vaje. Seveda imam željo, da bi tudi mlajšim oddelkom baleta ponudila več pouka in s tem učenkam omogočila hitrejši napredek, a to je v tem trenutku pogojeno z možnostjo najema primerne dvorane, opremljene za poučevanje baleta, torej z ustreznimi prostorskimi pogoji.
Že samo z ena dodana ura več baleta na teden (prehod z 2- na 3-krat na teden), doprinese, da se hitrost usvajaja snovi podvoji! Na ta način balet učenkam tudi postane zanimivejši, hitreje napredujejo in hitreje nastopi trenutek, ko so pripravljene za ples na konicah prstov – na špice!
Moj govor je ples. To je moje poslanstvo in čarobnost baleta si želim prenesti tudi mladim, da bi začutili lepoto in pravljico, ki se skriva za baletnimi koraki. Zato spodbujam vse, ki ste se med branjem zgodnjih vrstic počutili nagovorjene, ali ste prepoznali, da si vaš otrok želi preizkusiti baletne korake, da prisluhnete notranjemu občutku.
Vabim vas, da ne odlašate z vpisom, kajti skupine za prihajajoče šolsko leto se že oblikujejo in pouk se prične v septembru. K vpisu so vabljeni predvsem otroci starostne skupine od 4 – 7 let. A če je hkrati tudi koga od starejših zamikal balet, lahko zapleše v začetnem tečaju baleta za odrasle, ki bo v prihodnjem letu potekal ob torkih od 19.30 – 20.30 ure v Domu kulture Kamnik.
Skupinski priklon po predstavi Biserni zaliv 19.2.2022 v Kulturnem domu Radomlje. Foto: Matevž Cerar
Ana Trojnar: Želim si, da bi ljudje začutili čarobnost baleta
Balet je pravljica, ki očara in začara. Prvovrstna izkušnja, ki je ne glede na ponovitve, vedno nova in drugačna. Posebna. Edinstvena in izjemna. Natančno/eksaktno izpeljani nežni gibi in graciozno premikanje teles, ki pritegne pogled in očara. Ko človek v trenutku pozabi na preteklost in skrbi za prihodnost, ter se posveti in občuti zgolj sedanjost. Lepota, nežnost, pristnost ter bogata emocionalna izraznost, se harmonično združijo v čarobno pripoved, ki pritegne in nagovori občinstvo. Gre za vabilo, ki ga ljubitelji umetnosti zlahka začutijo in se nanj z veseljem odzovejo.
”Vedno sem bila in še danes sem očarana nad profesionalnimi baletkami, nad eleganco, mehkobo in čarobnostjo, ki jo s čustveno ekspresijo in do potankosti naštudiranimi gibi, pričarajo na odru. To je resnično pravljica.”
”Marsikaj je prirojeno, veliko pa tudi pridobljeno. Prigarano,” so bile besede Ane Trojnar, mednarodno znane učiteljice baleta, nekdanje balerine, ki je jeseni 2020 v Kamniku ustanovila svojo Baletno šolo Ana. »Tudi sama kot profesionalna baletna plesalka baletu posvetila vse svoje dosedanje življenje. Nastopala sem največ v predstavah Labodje jezero in Hrestač, ki sta me spremljali skozi baletno kariero. Ena najboljših izkušenj so bila gostovanja z dramo Faust Tomaža Pandurja. Ustvarila sem dva solopredstavi Ana Trojnar (1996, New York) ter Polet/ Flight (2000, Celje), organizirala plesno-baletne nastope po slovenskih kulturnih domovih … Na določeni točki v življenju pa sem začutila, da si želim nekaj drugega in da bi rada svoje znanje prenesla mladim. V baletni šoli, ki sem jo ustanovila, si želim predajati znanje in izkušnje učiti na drugačen, veliko manj strog in tog način, kot je znan za balet, saj srčno in globoko verjamem v veselje, podporo, spodbudo in razvoj talentov, ki jih v sebi nosi vsak od nas. Le nagovoriti in pomagati jim je treba, da se lahko izrazijo. Prav tako verjamem v spontanost in spontan razvoj dogodkov.«
Ko sem se pred dvema letoma odločila stopiti na svojo samostojno pot in odpreti svojo baletno šolo, sem naslednji dan imela občutek, kot bi se pred menoj odprlo nebo z neizmernimi možnostmi. Takrat sem začutila, kako pomembno je, da se človek zazre vase in se še enkrat iskreno vpraša, kaj si resnično želi? Kje so moji darovi? V čem je moja unikatnost? S čim, kako lahko obogatim svet? Kaj lahko dam, da bodo drugi še srečnejši? Vsak v sebi nosi nek unikaten potencial…
Preberite celoten članek
”Odločitev, da ustanovim svojo baletno šolo mi je dala moč, da se upam izpostaviti svetu.”
Na šolanju Rambert School v Londonu mi je bilo izjemno všeč, ko so učitelji poleg poučevanja baletne in sodobno-plesnih tehnik (precej učiteteljev je zaradi bližine šol hkrati poučevalo na Royal Ballet School) v nas iskali unikatnost in jo neprestano spodbujali. Šola je z načinom in pristopom, ki ga je imela, z možnostjo javnih nastopov vsak semester, na katerih smo poleg obveznih baletnih variacij lahko prikazali/ odplesali tudi svoje koreografije, gojila in spodbujala razvoj unikatnosti, ki jo posameznik nosi v sebi. In v šoli, ki sem jo odprla, želim ob usvajanju učne snovi tudi nagovoriti, podpreti in spodbuditi ravno tovrstno edinstvenost, ki jo otroci nosijo v sebi.
Z odprtjem lastne baletne šole, ste tudi stopili na samostojno podjetniško pot. V čem imate občutek, da Vas je obogatila ali kaj Vam je do sedaj že omogočila? Namreč, pogosto drugi v nas vidijo in začutijo nekaj, česar sami ne vidimo ali v čemer se ( še) ne prepoznamo in ravno s pomočjo določenih izkušenj in okoliščin, lahko na plano pridejo in se izrazijo ravno tovrstni aspekti. Ali morebiti celo kateri drugi.
Že v preteklosti sem dobila namige, da bi se lahko samostojno posvetila učenju baleta otrok, vendar razen izjemne usklajenosti in kemije, ki se je nemudoma vzpostavila med mano in otroci, ter pohvalami, ki sem jih tudi kot koreografinja prejela s strani okolice, si kaj več od tega nisem upala. Za časa šolanja sem bila deležna številnih kritik, kar je za svet baleta nekaj povsem pričakovanega, zaradi česar je bila moja samozavest zaradi tega pogosto na preizkušnji. Vendar, balet je bil moj svet. Fokus sem usmerila v balet in že kot najstnica sem si želela v čim krajšem času izkusiti čim več, se naučiti čim več in čim več plesati. Bila sem žejna odra. V meni pa je ostala kritičnost, zato morebiti še dandanes težko sprejmem pohvale.
Z odločitvijo, da ustanovim svojo baletno šolo sem si odprla pot za uresničevanje svoje vizije o baletnem izobraževanju. Nenadoma sem si upala in zmogla jasneje izraziti, kar si želim. Ta izkušnja mi je dala moč, da si upam izpostaviti svetu z vsem, kar sem in z vsem, kar nosim v sebi.
Odkar učim balet me pa preseneča odziv okolice nad mojimi predstavami, ki jih ustvarim z učenkami. Obiskovalci so presenečeni, kako so lepe in dodelane. A predstave so le nadgradnja tega, kar sem že prej imela rada in počela. Nisem pričakovala takšnega pozitivnega odziva.
”Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Vedno upoštevam tudi okoliščine.”
Svoboda ima izjemen čar, saj ponuja neizmerne možnosti, saj lahko tako rekoč počneš karkoli si želiš. Tukaj pa je tudi odgovornost in na koncu si pred odločitvijo verjetno vedno sam.
Absolutno. Zato desetkrat premislim, preden se podam v kakšno akcijo, vedno vnaprej dobro razmislim kakšne posledice ali izid lahko pričakujem. Okoliščine se namreč konstantno spreminjajo in če presodim, da bi lahko bil rezultat 70 procentov tega, kar si želim, potem nadaljujem. V kolikor pa ocenim, da okolje še ni pripravljeno na spremembo, ali morebiti jaz, še nisem povsem prepričana, kakšen izid čisto točno si želim, raje počakam.
Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Ob tem pa, kot sem že omenila, vedno vključim tudi okoliščine, ki me obdajajo, ob čemer upoštevam tudi doprinos, ki bi ga lahko moja želja imeli na širše okolje. Želim si, da bi lahko umetniško bogatila okolje v katerem živim. Okolju bi rada ponudila nekaj novega.
Dlje kot Vas poslušam, bolj imam občutek, da sami sebe resnično zelo dobro poznate?
Morda še kar. Ko imaš pred seboj vse možnosti, se je treba dobro poznati, kajti drugače se lahko prehitro zakvačkaš.
Asociacija, ki me ob besedi svoboda spremlja je povezana z odhodom od doma. Ko se oseba odseli in prične živeti po navdihu z občutkom, da lahko počne karkoli si želi. In tukaj se prej ali slej pojavi potreba po disciplini, ki preprečuje brezglavo tavanje naokoli. Disciplina je tudi pomembna komponenta baletnega sveta, kar Vas spremlja že od nekdaj. Je tako rekoč del Vas.
Ja, res je. Disciplina je v baletu izjemno pomemben faktor. Ta poklic jo dobeseno zahteva. Je izjemno lep, vendar ga moraš imeti resnično močno rad, da si mu pripravljen posvetiti ogromno svojega časa, saj drugače ne gre. Če mi balet ne bi bila najlepša umetnost, bi vsega tega ne zmogla početi. Balet zahteva veliko predanosti, vztrajnosti, volje. Vedno so me in me bodo fascinirale vrhunske baletne prestave s svetovnimi solistkami in solisti.
Vsak otrok, ko se nekaj nauči, ko nekaj naredi, mi je v izjemno veselje. Takrat v sebi začutim tolikšno notranje zadoščenje, kar je znak, da s tem živim. Ko vidim, da otrok napreduje, me preplavi notranja sreča, izpolnjenost.
Želim si ustvarjati in učiti na drugačen, prijazen, a seveda še vseeno efektiven način. Idealno je, kadar rezultati pridejo spontano. To je pokazatelj, da je znanje zagotovo usvojeno.
”Moj cilj je, da bi se na moji baletni šoli otroci učili skozi veselje.”
Kar počnejo vsi vrhunski umetniki, jim je v njihovo največje zadovoljstvo saj so odkrili in sprostili svoje talente. Ob sebi so imeli ljudi, ki so v njih prepoznali talente in podprli razvoj. Talente, ki so jih nagovorili, oblikovali in spodbujali, da so se lahko razvili. Vrhunski umetniki postanejo tudi zato, ker v tem, kar počnejo, neizmerno uživajo. Moj namen je skozi veselje, spontanost in uživanje, otrokom pomagati razviti njihove kvalitete.
Osebno verjamem, da ni nujno, da če je nekdo izvrstni baletnik, bo avtomatično tudi izvrstni učitelj, saj tovrstna povezava ni samoumevna. Za prenos znanja so namreč poleg strokovnega znanja potrebne tudi določene karakteristike.
Tovrstna povezava resnično ni samoumevna. Ples je fokus vase, na umetnika v sebi, učenje pa je fokus navzven, na učence. Fokusa sta diametralno nasprotna. Prehod ni lahek. Ob začetku poučevanja sem začutila željo, da bi želela svoje znanje predati naprej. To je bil namig, da sem na pravi poti in ko sem dobila na KGB Mariboru v poučevanje plesne pripravnice, sem se z otroci odlično ujela. Nikoli ne bi pričakovala, da bo z otroci starimi 6,7,8 let nastala tovrstna kemija. Dobila sem precej pohval, na katere pa se nisem znala najbolje odzvati, saj si nikoli nisem predstavljala, da bom poučevala.
Ste si že od nekdaj želeli postati balerina?
Ja, že od malega. Glede tega sem bila zelo odločna. Mislim, da sem bila stara 4 leta, ko sem začutila, da je svet baleta moj svet. Kot otrok sem bila zelo živahna in neprestano sem se gibala. V sebi sem preprosto nosila izjemno potrebo po gibanju, močno energijo gibanja, saj drugače oseba ne bi zmogla plesati cel dan. Morda je bila babica ali pa je ati tisti, ki je dobil zamisel, da bi me s štirimi leti vpisal v plesni vrtec. Neprestano sem bila povsod in v gibanju. Že na daleč se je videlo, da sem gibalni tip. Starši so me spremljali, mami me je podpirala in obiskovala je vse predstave. Sporekli sva se v trenutku, ko sem naznanila, da odhajam na šolanje v London. Nekako me ni želela spustiti, ampak ker sem v sebi tako zelo močno čutila klic po baletu, klic po tej poti, sem enostavno odšla.
”Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje.”
Celo dosedanje življenje ste na nek način posvetili in ga prilagodili baletu. Seveda nadaljujete po tej poti, le da v malce drugačni vlogi.
Ja res je. Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje. Že v osnovni šoli sem plesala v predstavah SNG Maribor in ko so sošolci hodili v kino, sem jaz nastopala v njih ali pa hodila na oglede. Kino mi takrat ni predstavljal nič, predstave pa so mi pomenile vse. Takrat ni bilo tehtnice z dvema opcijama. V srednji šoli sem nadaljevala z nastopanjem v predstavah, priprave smo imeli čez dan in/ ali zvečer potem so bile večerne predstave, občasno tudi dopoldanske za šole. Srednja naravoslovna šola je bila zanimivejša od osnovne, vendar je ljubezen do baleta pretehtala. Ni mi žal, da sem izpustila maturantski izlet, in sem tisti teden izbrala nastopanje v gledališču, morebiti mi je malce žal za kakšen manjši dogodek, ki sem ga zamudila. Če se ozrem nazaj, bi se danes določila povečini enako.
Kako ste uspeli združiti željo po kar se da hitrem osvajanju čim več znanja in izkušenj, nebo, ki se »odpre« in ponudi neizmerne možnosti, svoboda z veliko željami in pa dejstvo, da se ideja morebiti ne bo realizirala ravno takrat, ko si človek zamisli? Včasih preprosto ne moremo z glavo skozi zid.
Odkar sem na svoji poti, sem še bolje spoznala vrednost plavanja s tokom. Dobesedno. Dobivam ideje, svoje zamisli začutim. Resnično je potrebno biti v stiku s sabo. Ko sprejmem odločitev, potem o njej več ne dvomim. Ko bo pravi čas, bodo stvari že stekle, si mislim. Vsa odgovornost je na meni, a to mi hkrati/ obenem daje eno lahkotnost. Res je zanimivo.
Če bi se začela primerjati z drugimi, bi mi tovrsten način samo jemal energijo. Ostajam osredotočena na lastne kvalitete, na vizijo šole, in na to, s čim in kako lahko doprinesem k umetniškem razvoju okolice.
Petra Petravič
”Odločitev, da ustanovim svojo baletno šolo mi je dala moč, da se upam izpostaviti svetu.”
Na šolanju Rambert School v Londonu mi je bilo izjemno všeč, ko so učitelji poleg poučevanja baletne in sodobno-plesnih tehnik (precej učiteteljev je zaradi bližine šol hkrati poučevalo na Royal Ballet School) v nas iskali unikatnost in jo neprestano spodbujali. Šola je z načinom in pristopom, ki ga je imela, z možnostjo javnih nastopov vsak semester, na katerih smo poleg obveznih baletnih variacij lahko prikazali/ odplesali tudi svoje koreografije, gojila in spodbujala razvoj unikatnosti, ki jo posameznik nosi v sebi. In v šoli, ki sem jo odprla, želim ob usvajanju učne snovi tudi nagovoriti, podpreti in spodbuditi ravno tovrstno edinstvenost, ki jo otroci nosijo v sebi.
Z odprtjem lastne baletne šole, ste tudi stopili na samostojno podjetniško pot. V čem imate občutek, da Vas je obogatila ali kaj Vam je do sedaj že omogočila? Namreč, pogosto drugi v nas vidijo in začutijo nekaj, česar sami ne vidimo ali v čemer se ( še) ne prepoznamo in ravno s pomočjo določenih izkušenj in okoliščin, lahko na plano pridejo in se izrazijo ravno tovrstni aspekti. Ali morebiti celo kateri drugi.
Že v preteklosti sem dobila namige, da bi se lahko samostojno posvetila učenju baleta otrok, vendar razen izjemne usklajenosti in kemije, ki se je nemudoma vzpostavila med mano in otroci, ter pohvalami, ki sem jih tudi kot koreografinja prejela s strani okolice, si kaj več od tega nisem upala. Za časa šolanja sem bila deležna številnih kritik, kar je za svet baleta nekaj povsem pričakovanega, zaradi česar je bila moja samozavest zaradi tega pogosto na preizkušnji. Vendar, balet je bil moj svet. Fokus sem usmerila v balet in že kot najstnica sem si želela v čim krajšem času izkusiti čim več, se naučiti čim več in čim več plesati. Bila sem žejna odra. V meni pa je ostala kritičnost, zato morebiti še dandanes težko sprejmem pohvale.
Z odločitvijo, da ustanovim svojo baletno šolo sem si odprla pot za uresničevanje svoje vizije o baletnem izobraževanju. Nenadoma sem si upala in zmogla jasneje izraziti, kar si želim. Ta izkušnja mi je dala moč, da si upam izpostaviti svetu z vsem, kar sem in z vsem, kar nosim v sebi.
Odkar učim balet me pa preseneča odziv okolice nad mojimi predstavami, ki jih ustvarim z učenkami. Obiskovalci so presenečeni, kako so lepe in dodelane. A predstave so le nadgradnja tega, kar sem že prej imela rada in počela. Nisem pričakovala takšnega pozitivnega odziva.
”Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Vedno upoštevam tudi okoliščine.”
Svoboda ima izjemen čar, saj ponuja neizmerne možnosti, saj lahko tako rekoč počneš karkoli si želiš. Tukaj pa je tudi odgovornost in na koncu si pred odločitvijo verjetno vedno sam.
Absolutno. Zato desetkrat premislim, preden se podam v kakšno akcijo, vedno vnaprej dobro razmislim kakšne posledice ali izid lahko pričakujem. Okoliščine se namreč konstantno spreminjajo in če presodim, da bi lahko bil rezultat 70 procentov tega, kar si želim, potem nadaljujem. V kolikor pa ocenim, da okolje še ni pripravljeno na spremembo, ali morebiti jaz, še nisem povsem prepričana, kakšen izid čisto točno si želim, raje počakam.
Vsaka moja poteza je izjemno dobro premišljena. Ob tem pa, kot sem že omenila, vedno vključim tudi okoliščine, ki me obdajajo, ob čemer upoštevam tudi doprinos, ki bi ga lahko moja želja imeli na širše okolje. Želim si, da bi lahko umetniško bogatila okolje v katerem živim. Okolju bi rada ponudila nekaj novega.
Dlje kot Vas poslušam, bolj imam občutek, da sami sebe resnično zelo dobro poznate?
Morda še kar. Ko imaš pred seboj vse možnosti, se je treba dobro poznati, kajti drugače se lahko prehitro zakvačkaš.
Asociacija, ki me ob besedi svoboda spremlja je povezana z odhodom od doma. Ko se oseba odseli in prične živeti po navdihu z občutkom, da lahko počne karkoli si želi. In tukaj se prej ali slej pojavi potreba po disciplini, ki preprečuje brezglavo tavanje naokoli. Disciplina je tudi pomembna komponenta baletnega sveta, kar Vas spremlja že od nekdaj. Je tako rekoč del Vas.
Ja, res je. Disciplina je v baletu izjemno pomemben faktor. Ta poklic jo dobeseno zahteva. Je izjemno lep, vendar ga moraš imeti resnično močno rad, da si mu pripravljen posvetiti ogromno svojega časa, saj drugače ne gre. Če mi balet ne bi bila najlepša umetnost, bi vsega tega ne zmogla početi. Balet zahteva veliko predanosti, vztrajnosti, volje. Vedno so me in me bodo fascinirale vrhunske baletne prestave s svetovnimi solistkami in solisti.
Vsak otrok, ko se nekaj nauči, ko nekaj naredi, mi je v izjemno veselje. Takrat v sebi začutim tolikšno notranje zadoščenje, kar je znak, da s tem živim. Ko vidim, da otrok napreduje, me preplavi notranja sreča, izpolnjenost.
Želim si ustvarjati in učiti na drugačen, prijazen, a seveda še vseeno efektiven način. Idealno je, kadar rezultati pridejo spontano. To je pokazatelj, da je znanje zagotovo usvojeno.
”Moj cilj je, da bi se na moji baletni šoli otroci učili skozi veselje.”
Kar počnejo vsi vrhunski umetniki, jim je v njihovo največje zadovoljstvo saj so odkrili in sprostili svoje talente. Ob sebi so imeli ljudi, ki so v njih prepoznali talente in podprli razvoj. Talente, ki so jih nagovorili, oblikovali in spodbujali, da so se lahko razvili. Vrhunski umetniki postanejo tudi zato, ker v tem, kar počnejo, neizmerno uživajo. Moj namen je skozi veselje, spontanost in uživanje, otrokom pomagati razviti njihove kvalitete.
Osebno verjamem, da ni nujno, da če je nekdo izvrstni baletnik, bo avtomatično tudi izvrstni učitelj, saj tovrstna povezava ni samoumevna. Za prenos znanja so namreč poleg strokovnega znanja potrebne tudi določene karakteristike.
Tovrstna povezava resnično ni samoumevna. Ples je fokus vase, na umetnika v sebi, učenje pa je fokus navzven, na učence. Fokusa sta diametralno nasprotna. Prehod ni lahek. Ob začetku poučevanja sem začutila željo, da bi želela svoje znanje predati naprej. To je bil namig, da sem na pravi poti in ko sem dobila na KGB Mariboru v poučevanje plesne pripravnice, sem se z otroci odlično ujela. Nikoli ne bi pričakovala, da bo z otroci starimi 6,7,8 let nastala tovrstna kemija. Dobila sem precej pohval, na katere pa se nisem znala najbolje odzvati, saj si nikoli nisem predstavljala, da bom poučevala.
Ste si že od nekdaj želeli postati balerina?
Ja, že od malega. Glede tega sem bila zelo odločna. Mislim, da sem bila stara 4 leta, ko sem začutila, da je svet baleta moj svet. Kot otrok sem bila zelo živahna in neprestano sem se gibala. V sebi sem preprosto nosila izjemno potrebo po gibanju, močno energijo gibanja, saj drugače oseba ne bi zmogla plesati cel dan. Morda je bila babica ali pa je ati tisti, ki je dobil zamisel, da bi me s štirimi leti vpisal v plesni vrtec. Neprestano sem bila povsod in v gibanju. Že na daleč se je videlo, da sem gibalni tip. Starši so me spremljali, mami me je podpirala in obiskovala je vse predstave. Sporekli sva se v trenutku, ko sem naznanila, da odhajam na šolanje v London. Nekako me ni želela spustiti, ampak ker sem v sebi tako zelo močno čutila klic po baletu, klic po tej poti, sem enostavno odšla.
”Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje.”
Celo dosedanje življenje ste na nek način posvetili in ga prilagodili baletu. Seveda nadaljujete po tej poti, le da v malce drugačni vlogi.
Ja res je. Baletu sem posvetila vse moje dosedanje življenje. Že v osnovni šoli sem plesala v predstavah SNG Maribor in ko so sošolci hodili v kino, sem jaz nastopala v njih ali pa hodila na oglede. Kino mi takrat ni predstavljal nič, predstave pa so mi pomenile vse. Takrat ni bilo tehtnice z dvema opcijama. V srednji šoli sem nadaljevala z nastopanjem v predstavah, priprave smo imeli čez dan in/ ali zvečer potem so bile večerne predstave, občasno tudi dopoldanske za šole. Srednja naravoslovna šola je bila zanimivejša od osnovne, vendar je ljubezen do baleta pretehtala. Ni mi žal, da sem izpustila maturantski izlet, in sem tisti teden izbrala nastopanje v gledališču, morebiti mi je malce žal za kakšen manjši dogodek, ki sem ga zamudila. Če se ozrem nazaj, bi se danes določila povečini enako.
Kako ste uspeli združiti željo po kar se da hitrem osvajanju čim več znanja in izkušenj, nebo, ki se »odpre« in ponudi neizmerne možnosti, svoboda z veliko željami in pa dejstvo, da se ideja morebiti ne bo realizirala ravno takrat, ko si človek zamisli? Včasih preprosto ne moremo z glavo skozi zid.
Odkar sem na svoji poti, sem še bolje spoznala vrednost plavanja s tokom. Dobesedno. Dobivam ideje, svoje zamisli začutim. Resnično je potrebno biti v stiku s sabo. Ko sprejmem odločitev, potem o njej več ne dvomim. Ko bo pravi čas, bodo stvari že stekle, si mislim. Vsa odgovornost je na meni, a to mi hkrati/ obenem daje eno lahkotnost. Res je zanimivo.
Če bi se začela primerjati z drugimi, bi mi tovrsten način samo jemal energijo. Ostajam osredotočena na lastne kvalitete, na vizijo šole, in na to, s čim in kako lahko doprinesem k umetniškem razvoju okolice.
Petra Petravič
19. avgust 2022, Međimurkse novine
“Njujurčanima izvela solopredstavu Ana Trojnar”
Prije dve godine osnovala je baletno školu u Kamniku, koju pohađa 80 djevojčica in jedan dječak, a iznimno je interesantan I tečaj za odrasle.
Na otvorenju vidikovca na Mađerkinom bregu posjetitelji su imali čast prisustvovati i nastupima balerina iz Baletne škole Ana pod vodstvom umjetničke i pedagoške voditeljice Ane Trojnar, čiji korijeni potječu iz Železne Gore.
To nam je bila iznimna prigoda da porazgovaramo s njom i zavirimo u njezin čarobni svijet baleta. Ana Trojnar inače živi u Sloveniji u Kamniku, gradiću koji se nalazi 20 km sjeverno od glavnog grada Ljubljane. Od 2020. godine ima svoju Baletnu školu Ana te predaje balet u općinama Kamnik i susjednim Domžalama.
Njezin otac Franjo Trojnar rođen je u Železnoj Gori od roditelja Magdalene, djevojački Brežnjak, i Augusta Trojnara. Tako da iz nove sredine ima mnogo rodbine, ako ne bliže, onda dalje. Iako Međimurje ne posjećuje često, kada dođe voli ovaj kraj iskoristiti za godišnji odmor.
– Kada ste počeli plesati i kako se rodila vaša ljubav prema baletu?
– Afinitete prema baletu imam otkad znam za sebe. Kao djevojčica bila sam vrlo živahna i roditelji su me s 3,5 godine upisali u baletnu školu u Mariboru, gdje smo živjeli. S 14 godina, kao učenica baletne škole, počela sam plesati u profesionalnim predstavama Slovenskog narodnog gledališča Maribor. Moj prvi nastup bio je balet Bakhchisaray Fountain i tada sam se zaljubila u kazalište.
Uslijedil je balet Hrestač, opere Vesela vdova i Turandot, suvremena plesna predstava Jokasta koreografkinje Maje Milenović Workman. Plesala sam i u drami Faust Tomaža Pandura s kojim smo dosta gostovali, pa i u Meksiku Cityju. Nakon završene II. Gimnazije, smjer prirodoslovno-matematički, nastavila sam svoje baletno obrazovanje na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance u Londonu (Brunel University).
U Londonu sam također 2013. na Royal Academy of Dance stekla pedagoško obrazovanje s programom Professional Dancers’ Postgraduate Teaching Certificate…
Preberite celoten članek
– Možete li istaknuti neke od najvažnijih profesionalnih iskoraka u svojoj baletnoj karijeri na koje ste najponosniji?
– Iz svojih mladih godina, jedna od njih je samostalna predstava Ane Trojnar koju sam za nju izvela u ožujku 1996. u Merce Cunningham studiju u New Yorku, odmah nakon završetka školovanja. Moja sljedeća predstava bila je Polet l. 2000, s kojom sam gostovala u naokoli po Sloveniji, kao i na Međunarodnom susretu nezavisnih kazališnih skupina u Egiptu u zimi 2003.
Iz posljednjeg stvaralačkog razdoblja najviše sam ponosna na postavljanje plesno-baletnih predstava sa svojim studentima baleta: San siromašnog dječaka (2017., priča T. Kotnik), Vidi Larsa s Marsa! (2018., bajka i glazba B. Pucihar), Čebulček (2019., glazba K. Hačaturjan) i posljednji Biserni zaliv (2022., priča K. Graj, glazba U. Jašovec), koji nosi poučnu ekološku notu. Od premijere 4. veljače, ove smo je godine otplesali 21 put! Već su ga došla pogledati djeca iz čak 11 osnovnih škola i tri vrtića.
– Otvorili ste svoju baletnu školu. Kako ste se odlučili na taj korak?
– Od 2003. predajem u javnom sektoru i naravno da sam dobro upoznala obrazovni sustav. Od 2016. godine sam pokušavala, nažalost neuspješno, uvesti prijeko potrebna sistemska poboljšanja u baletnom području, nakon čega mi je nastava postala prerestriktivna. Moji su učenici pobijedili na TUTU baletnim natjecanjima i nastavili smo stvarati prekrasne plesno-baletne predstave, ali nisam mogla dobiti priliku za bolju nastavu, u smislu da bi imali sate baleta više od samo 2 ili 3 puta tjedno, te da se moj opsežan i vrlo raznolik rad bolje vrednuje. Moji nadređeni nisu imali sluha za promjene koje bi pridonijele usponu baletnog obrazovanja u Sloveniji.
– Kakav je interes za balet?
– Školu sam osnovala u rujnu 2020., još je jako mlada. Od početnih 46 polaznika, ove školske godine broj svih upisanih, uključujući i tečaj baleta za odrasle, popeo se na 80. Škola nudi obrazovanje od 4 godine do srednje škole, kao i već spomenuti tečaj baleta za odrasle za koji vlada sve veći interes.
Interes mlađih djevojaka je velik i mislim da će ga uvijek biti, jer su lagane baletanke i tvrde baletanke želja mnogih djevojčica. Trenutno imam samo jednog upisanog dečka, Jakoba. Nadam se da će trajati što duže, jer nema bajki bez prinčeva.
– Što vas motivira u životu?
Motivira me napredak učenika, uspjesi na natecanjima i svaki njihov uspješan nastup. Trenutno uživam stvarati, koreografirati i postavljati bajke s djecom, za djecu, a također i voditi svoju školu. Kaže se da je ‘Balet moj svijet’.
Bila sam počašćena i istinski sretna pozivom Turističke zajednice Općine Štrigova, da su balerine moje škole sudjelovale 22. srpnja na otvorenju osmatračnice na Mađerkinom bregu posvećenoj balerini Emiliji iz Budimpešte. Sljedećeg dana, u subotu 23. srpnja, pozornica Doma kulture Štrigova također je prvi put ugostila balerine.
Sanja Heric
22. junij 2022, Modre novice
Kamniške balerine gostovale na Hrvaškem
Balerine iz Baletne šole Ana so se na povabilo Turističke Zajednice Općine Štrigova (Zavod za turizem Štrigova) udeležile odprtja 21-metrskega razglednega stolpa, zaščitnega znaka Međimurja.
Stolp so s pomočjo evropskih sredstev zgradili v dveh letih, investicija je vredna približno 2 milijona evrov, nahaja pa se na Mađerkinem bregu, poimenovanem po Madžarki Emiliji, ki se je po končani baletni karieri v Budimpešti na Madžarskem poročila z Albertom Krauthakerjem in se v štiridesetih letih prejšnejga stoletja preselila v to krasno pokrajino.
Slavnostno odprtje stolpa je potekalo na občinski praznik Občine Štrigova v petek, 22. junija, v okviru tradicionalnih Štrigovskih noči, in ga je spremljalo okoli 2000 ljudi. Balerine Neža Zala Kodrič, Eva Nika Tutić, Leda Delfina Steidl Porenta in Pina Unk so se osvetljene v soju žarometov povzpele na stolp ter ob klavirski spremljavi na vrhu odplesale koreografijo, seveda prilagojeno velikosti prostora in višini. To pa ni edini nastop, s katerim so baletke navdušile na Hrvaškem. Občina Štrigova je že pred dvema letoma postala bogatejša za nov kulturni dom in prav Anine balerine so bile prve, ki so na odru zaplesale balet, in sicer v soboto, 23. julija. Zanimivo je, da imata kar dve od nastopajočih (Ana Trojnar, vodja šole, in Pina Unk) korenine iz Štrigove.
23. julij 2022
Gostovanje balerin ob otvoritvi 21-metrskega razglednega stolpa
Prvo gostovanje šele 2-leti mlade Baletne šole Ana v tujini se je odvilo že to poletje. Turistička Zajednica Općine Štrigova (Zavod za turizem Štrigova) iz Hrvaške je na otvoritev 21-metrskega razglednega stolpa namreč povabila Anine balerine. Stolp so s pomočjo sredstev EU zgradili v dveh letih za okoli 2 milijona eurov, pravi vodja zavoda Josip Mikec. Arhitekta Bojan in Igor Perhoč pa sta z njim ustvarila zaščitni znak Medžimurja. Stolp ali kot mu pravijo ‘vidikovec’ se nahaja na Mađerkinem bregu, poimenovanem po Madžarki Emiliji, ki se je po končani baletni karieri v Budimpešti na Madžarskem poročila z Albertom Krauhakerjem in se v štiridesetih letih prejšnejga stoletja preselila v to krasno pokrajino.
Slavnostno otvoritev stolpa je bila na občinski praznik Občine Štrigova v petek, 22. junija 2022, v okviru njihovih tradicionalnih Štrigovskih noči, in jo je spremljalo okoli 2000 ljudi iz 120 m oddaljenega čudovitega hriba akacijevega gozdička. Balerine Neža Zala Kodrič, Eva Nika Tutić, Leda Delfina Steidl Porenta in Pina Unk so se osvetljene v soju žarometov povzpele na stolp ter ob klavirski spremljavi na vrhu odplesale koreografijo, seveda prilagojeno velikosti prostora in višini. V nadaljevanju otvoritve je otvoritev popestrila še glasbena skupina The Frajle iz Novega Sada.
Občina Štrigova je pred dvema letoma postala bogatejša za nov Kulturni dom Štrigova. Prav Anine balerine so bile prve, ki so na odru zaplesale balet! Baletni koncert je bil odplesan soboto, 23. julija 2022. Zanimivo je, da imata kar dve od nastopajočih Ana Trojnar, vodja šole, in Pina Unk, korenine iz Štrigove.
Baletke (od leve proti desni): Eva Nika Tutič, Neža Zala Kodrič, Pina Unk in Leda Delfina Steidl Porenta.
Foto: Robin Benedičič
24. junij 2022, glasilo Slamnik, Mateja A. Kegel
Baletna pravljica, ki prebuja ljudi
Torkovi popoldnevi so v Kulturnem domu Radomlje rezervirani za balet. Od malih do velikih plesalk, ki usvajajo baletne vsebine, korake, ki so jih v minulih mesecih s ponosom predstavljale tudi na pravem odru. Baletno šolo Ana je v naše mesto pred dobrim letom pripeljala Ana Trojnar.
Mateja A. Kegel / Foto: Matevž Cerar
Baletna pedagoginja in nekdanja profesionalna baletna plesalka, je tista, ki je zaslužna za to, da smo si v Radomljah in okolici lahko letos večkrat ogledali plesno-baletno predstavo Biserni zaliv, v kateri nastopajo tudi mlade domžalske plesalke baleta. Gre za predstavo, ki prinaša močno ekološko sporočilo, pravljico, ki so si jo ogledale že številne šole in tudi mnogi drugi. Resnično gre za baletno pravljico, ki prebuja v ljudeh tako ozaveščenost, kot tudi ljubezen do te čudovite umetnosti. O baletu, baletni vzgoji in sami predstavi, smo se pogovarjali z Ano Trojnar, ki je ljubezen do plesa in baleta začutila že kot deklica, pri štirih letih.
Sami ste bili dolga leta baletno aktivni, imate bogate, tudi mednarodne izkušnje, kajne?
Res je. Diplomirala sem na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance v Londonu, leta 2013 pa pridobila še pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance v Londonu. Po prejeti diplomi na Rambert School sem še eno leto ostala v tujini ter leta 1996 v New Yorku ustvarila prvo samostojno predstavo, ki sem jo poimenovala kar Ana Trojnar. Sledilo je še leto dni v Londonu in vrnitev v Slovenijo v SNG Maribor, kjer sem leta 1987 prvič zaplesala v baletu Bahčisarajska fontana. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1998 sem se pridružila SNG Maribor in tam aktivno plesala do 2008. Tekom aktivne plesne kariere sem leta 2003 začela s poučevanjem, najprej na današnjem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi, na Ravnah na Koroškem in od leta 2006 tudi v Glasbeni šoli Kamnik. Po vrnitvi v Slovenijo sem leta 2000 naredila tudi prvo solo predstavo, ki sem jo poimenovala Polet in z njo pozimi 2002 gostovala tudi na 1. Mediteranskem srečanju neodvisnih gledaliških skupin v Aleksandriji v Egiptu. Ustvarila sem tudi predstavo Sodobni duet, premiera je bila v Celju leta 2002. Z mariborskim baletnim ansamblom sem največ plesala v predstavah Labodje jezero in Hrestač, ki sta me spremljali vso kariero. Če se vrnem na poučevanje, se je od leta 2006, ko sem začela s poučevanjem v Kamniku, pa do danes povečevalo število baletnih oddelkov, septembra 2020 sem dala odpoved na glasbeni šoli ter odprla svojo Baletno šolo Ana, s katero sem maja 2021 začela poučevanje tudi v Radomljah.
Balet kot šport ali umetnost? Morda oboje?
Definitivno umetnost. Da postaneš baletni plesalec, je potrebno, da se poklopi ogromno pogojev, zunanjih in takšnih, ki jih posameznik nosi v sebi. Na primer, posameznik mora imeti primerne fizične predispozicije, ki jih do neke mere z močno voljo lahko izboljša, a večji čudeži niso mogoči. Idealen je prirojen občutek za ritem, če je po naravi slabši, je to že določena pomanjkljivost pri izobraževanju, ki terja svoj čas in fokus. Predvsem pa mora v sebi nositi ljubezen do baleta, notranji žar, vizijo, da želi postati baletna plesalka, hkrati potrebna je podpora okolice, staršev. Da lahko nekdo postane profesionalni plesalec, se morajo poklopiti ti pogoji. Po drugi strani je pa zanimivo in lepo, koliko ljudi ima rado balet…
6. junij 2022, Modre novice
Odličen ples kamniških baletk na Mednarodnem baletnem tekmovanju TUTU 2022 v SNG Maribor
Učenke 5. in 6. razreda Baletne šole Ana iz Kamnika so si 26. maja priplesale 1. mesto na Mednarodnem baletnem tekmovanju TUTU 2022 v Mariboru, v kategoriji skupin IX. MODRA (13 – 17 let).
Uspeh je še toliko večji, ker so tekmovale v kategoriji s starejšimi deklicami. V kategorijo so bile prijavljene le štiri skupine, a to zato, ker je skupine plesalk te starosti težko zbrati, kaj šele pripraviti na tekmovanje. Več rezultatov preverite na spletni strani.
Ne pozabimo, te iste baletke so kot morske deklice občinstvo navdušile v plesno-baletni pravljici Biserni zaliv, ki si jo je ogledalo več kot 1600 otrok iz treh vrtcev in enajstih osnovnih šol iz občine Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale in Ljubljane…
3. november 2021, Modre novice, Anja Čala
Ponovni uspehi kamniških baletk
V stavbi gledališke in koncertne dvorane Lendava je 23. in 24. oktobra že petič potekalo Baletno tekmovanje TUTU, ki ga od leta 2017 redno organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije kot najvišji baletni strokovni organ v Sloveniji. Letošnjemu so kot novost dodali tekmovanje koreografij z namenom spodbuditi ustvarjalnost otrok. V veselje vseh, tako organizatorja kot udeležencev, je tekmovanje ponovno potekalo v živo na čudovitem velikem odru tega kulturnega hrama. Odlične uspehe so na tekmovanju dosegle tudi učenke Baletne šole Ana iz Kamnika.
Anja Čala / Foto: Vanessa Tivadar
»Tudi na letošnji TUTU sem svoje učenke z veseljem prijavila. Za šest učenk 5. in 6. razreda baleta, ki ga obiskujejo Tisa Gašparič, Karolina Graj, Neža Zala Kodrič, Alina Seliškar, Eva Nika Tutič in Zala Zver, sem pripravila tekmovalno točko Morske deklice, za Alino in Tiso pa solistični baletni točki, medtem ko so plesne točke za koreografsko tekmovanje učenke Tisa, Alina in Neža sestavile kar same. Tekmovalne kategorije tekmovanja TUTU so razdeljene v ljubiteljske in profesionalne. V profesionalnih kategorijah tekmujejo učenke in učenci obeh slovenskih konservatorijev, v ljubiteljskih pa učenke in učenci baletnih šol, ki imajo pouk baleta največ 3-krat tedensko, kamor sodijo tudi moje učenke,« pravi Ana Trojnar, umetniška in pedagoška vodja Baletne šole Ana iz Kamnika.
Nastop šestih učenk Anine baletne šole je bil ves čas zaradi pandemije pod vprašajem, a optimizem in baletna zanesenost z ogromno vloženega truda so se izplačali in obrodili odlične rezultate. Prvo mesto in zlato priznanje si je priplesala skupina šestih učenk 5. in 6. razreda baleta v kategoriji skupin IX. MODRA, s plesom z naslovom Morske deklice. Tretje mesto in bronasto priznanje je zasedla Neža Zala Kodrič z lastno koreografijo v kategoriji XIII. KOREOGRAFIJA s plesom z naslovom Zdolgočasena princeska, četrto mesto Tisa Gašparič za solo točko v najmlajši kategoriji I. BELA, za Španski ples, peto mesto Alina Seliškar za solo točko v kategoriji I. BELA za ples Pomladna vila ter peto mesto Tisa Gašparič in Alina Seliškar za duo Anima et corpus v lastni koreografiji v kategoriji XIII. KOREOGRAFIJA. Za koreografijo plesa Morske deklice je Ana Trojnar prejela pohvalo žirije. Irena Baš pa je ustvarila vse čudovite kostume.
26. avgust 2021, Modre novice, Anja Čala
Prvi izpeljan izpit Kraljeve akademije za ples in Sloveniji
Kraljeva akademija za ples (Royal Academy of Dance – RAD) je ena najvplivnejših in najbolj razširjenih plesno-baletno izobraževalnih institucij na svetu. V letu 2020/21 praznuje 100. obletnico obstoja, šteje približno 13.000 članov in izobražuje več kot 1000 študentov po svetu. Izpite iz njihovega izobraževalnega programa, katerega lahko opravljajo otroci v starosti od 5 leta naprej, opravi več kot 240.000 kandidatov na leto v 89 državah po svetu. Junija se je pridružila še Slovenija.
V Sloveniji je trenutno njihova registrirana učiteljica le Ana Trojnar, ki od oktobra 2020 v Kamniku vodi svojo Baletno šolo Ana in je prav tako diplomantka angleške plesne akademije Rambert School of Ballet and Contemporary Dance. Podiplomski študij iz baletne pedagogike je opravila l. 2013 in od takrat dalje slovenski izobraževalni program MIZŠ nadgrajuje z njihovim angleškim. Kandidat se lahko prijavi ter opravlja RAD izpite le pod mentorstvom registriranega učitelja.
22. julija je pod mojim mentorstvom prvi izpit Akademije stopnje Advanced 1 opravljala 15-letna Carolina Fussilo iz Italije. Izpitno snov sva s kandidatko za izpit posneli na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, saj je za opravljanje pogoj dvorana v velikosti 10 x 10 m ali večja. Pred epidemijo so ocenjevalci Akademije potovali po vsem svetu in izpite ocenjevali v živo. Od začetka lock-downa dalje je Akademija sprejela odločitev, da se lahko pod določenimi pogoji tudi posnamejo, posnetek se naloži na splet ter se kandidatko oceni na podlagi video posnetka.
16. julij 2021, časopis Kamničan/ka, Jasna Paladin
Mladi baletniki (na fotografiji skupaj z Ano Trojnar) so na zaključnem nastopu prejeli spričevala Glasbene šole Kranj. / Foto: Rok Gašparič
Na zadnji šolski dan, 24. junija, so prvič javno zaplesali učenke in učenec Baletne šole Ana. Na odru Doma kulture Kamnik se je pred polno dvorano s plesno-baletnimi točkami predstavilo vseh šest oddelkov baletne šole.
Jasna Paladin
Kamnik – Zares nenavadno šolsko leto, v katerem je skoraj polovica pouka potekala preko spleta, so baletniki zaključili slavnostno s podelitvijo spričeval Glasbene šole Kranj ter unikatnih pohval Baletne šole Ana, s katerimi je učenke in učenca kot tudi udeleženke tečaja baleta za odrasle prijetno presenetila Ana Trojnar, umetniška in pedagoška vodja šole.
Baletna šola Ana, ki je zaživela šele oktobra 2020, se že v prvem letu delovanja lahko pohvali z uspehi na Spletnem baletnem tekmovanju TUTU decembra 2020, na katerem sta si Gaja Tara Krušič ter Tisa Gašparič priplesali tretjo nagrado, Eli Kompara Petek pa tretje mesto in bronasto medaljo. Gaja Tara Krušič je v maju na sprejemnih izpitih na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana s svojim talentom navdušila komisijo sprejemnih izpitov, da jih je dodelila edino razpoložljivo mesto za vpis v 3. razred baleta in na Konservatoriju jeseni nadaljuje z baletnim izobraževanjem.
Letni izpit iz baleta in s tem spričevalo Glasbene šole Kranj, je opravilo 25 učenk in učencev – večinoma z odliko. Šest učenk je prejelo še spričevalo za končano nižjo stopnjo baletne šole.
Učenke 4. in 6. razreda baleta so na isti večer s solističnimi in skupinskimi baletnimi točkami popestrile tudi proslavo ob 30-letnici samostojne Slovenije, ki je pod režijo Uršule Jašovec bila izvedena v Kulturnem domu Radomlje.
30. junij 2021, domzalec.si, Anja Božič Zupančič
Proslava ob Dnevu državnosti v Radomljah
Na predvečer Slovenske osamosvojitve, 24. junija, so tudi Radomljani obeležili 30. obletnico samostojne Slovenije. Proslava se je odvila na novo prenovljenem odru Kulturnega doma Radomlje.
Režijo in umetniško vodstvo kulturnega programa proslave je ustvarila Uršula Jašovec. Predstava je vsebovala jedrnato zgodovino Slovencev, katerega je povezoval Vodnikov glas v vlogi Luke Štiftarja.
Po uvodnem govoru predsednice KS Radomlje Sonje Jerman so z umetniškimi točkami povezali večer Komorni pevski zbor Drouz pod taktirko Uršule Jašovec, Banda citrarska, učenke Baletne šole Ana, Moški pevski zbor Radomlje ter solisti Hana Jenčič Turk, Domen Podlesnik in Martin Sonc.
Avtor: Uršula Jašovec; Foto: Branka Timpran, Fotim
1. junij 2021, Modre novice, Anja Čala
Baletni koraki v Radomljah
Svoje baletne copatke so prvič obuli nadobudni učenci v Baletni šoli Ana tik pred drugim valom korone, oktobra 2020. Pouk je ravno stekel v Domu kulture Kamnik, ko se je poučevanje ponovno preselilo na splet. Učenke 4. razreda baleta (6. in 7. r. OŠ) so dobile v času karantene dodaten zagon za pouk, predvsem v želji, da bi po povratku v dvorane čimprej začele plesati na konicah prstov. Žal, ko so se v februarju vrnili v plesne dvorane, je zaradi zasedenosti Male dvorane v Domu kulture Kamnik del njihovega pouka ostal preko spleta…
7. maj 2021, časopis Kamničan/ka, Jasna Paladin
Ponosno stopile na »špice«
Številni ukrepi, ki so glasbenikom in plesalcem močno omejili vaje, so vplivali tudi na baletnike. A kjer je volja, je vse mogoče, bi lahko rekli za nekaj mladih plesalk iz Baletne šole Ana, ki so od decembra intenzivno vadile, da so pred dnevi lahko ponosno zaplesale na konicah svojih prstov.
Kamnik – Ikona baleta in zato tudi cilj vsake mlade baletne plesalke je, da lahko pleše na konicah svojih prstov ali na špicah, kot rečejo baletniki. Čeprav je na odru ples baletk videti izredno lahkoten, do tega vodi zelo dolga pot, predvsem pa veliko vaj za krepitev mišic in usklajenega elegantnega gibanja celotnega telesa. »Veliko baletk že od malega težko čaka dan, ko bodo lah- ko stopile na ‘špice’, a baletni učitelji se zavedamo, da s tem zares ne gre hiteti, saj mora za ples po konicah prstov biti sistematično usvojen določen nivo baletne tehnike. Telo mora biti pripravljeno in postavljeno, če ni moči v stopalih in gležnjih, lahko naredimo veliko škode in še razvijajoče se stopalne kosti tudi deformiramo. Kdaj se mlade baletne plesalke lahko postavijo na ‘špice’, je odvisno od njihove starosti, pa tudi od tega, koliko let že plešejo balet. V stroki velja, da naj deklice ne bi bile mlajše od deset let, saj so prej kosti še premehke, v praksi pa je to pri enajstih, dvanajstih letih, seveda lahko tudi kasneje, saj je za to treba imeti tudi že zadosti baletne tehnike,« nam je povedala baletna učiteljica Ana Trojnar, ustanoviteljica Baletne šole Ana, ki se te dni veseli s svojimi varovankami Lidijo Prevc, Nežo Zalo Kodrič, Alino Seliškar, Niko Ošap, Karolino Graj, Zalo Zver in Tiso Gašparič…
Jasna Paladin
20. februar 2021, Modre novice, Anja Čala
Napredki učencev me pustijo odprtih ust
Ana Trojnar je učiteljica, ustvarjalka baletnih predstav in nekdanja baletna plesalka. Plesna pot jo je po izobraževanju v tujini ponesla v Kamnik, kjer pleše, ustvarja in deli svoje bogato znanje že več kot petnajst let. Pogovarjali sva se o njenih plesnih vrhuncih, izzivih, ki jih je prinesla Korona ter prihodnosti baleta na naših tleh.
Umetnost je način življenja. Slediti poklicu umetnika je svojevrsten dosežek. Na katere karierne vrhunce ste najbolj ponosni na vaši poti?
Plesno izobrazbo sem pridobila na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance v Londonu. Že leto kasneje sem se v Merce Cunningham Studio v New Yorku predstavila s solopredstavo Ana Trojnar. Ob povratku v Slovenijo sem nadaljevala sodelovanje s SNG Maribor, kjer sem nastopala v baletnih, opernih in dramskih predstavah že pred odhodom na šolanje v London. Krajši čas sem bila tudi honorarna članica Opere in baleta Ljubljana. Ves ta čas sem imela status samostojne kulturne delavke – plesalke. Čeprav sem opravljala poklic baletne plesalke, staž ni benificiran. L. 2000 sem postavila drugo solopredstavo Polet/ Flight, s katero sem gostovala tudi na 1. Mednarodnem festivalu neodvisnih gledaliških skupin l. 2003 v Aleksandriji v Egiptu. V javnem sektorju sem se kot učiteljica baleta in plesnih pripravnic zaposlila l. 2003. V Kamniku sem od 2005 in moji najpomembnejši dosežki segajo prav v kamniško obdobje …
8. januar 2021, časopis Kamničan/ka, Andreja Žibrat Gašparič
Baletniki na spletu
V decembru je potekalo prvo spletno baletno tekmovanje TUTU 2020.
V preteklih letih so mladi baletniki iz Kamnika že večkrat tekmovali na slovenskem in mednarodnem baletnem tekmovanju TUTU, ki ga od leta 2016 organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Tokrat so kamniške balerine prvič tekmovale pod okriljem nove Baletne šole Ana, ki je zaživela lani oktobra pod vodstvom učiteljice baleta Ane Trojnar, ki je bila ob Tomažu Rodetu, predsedniku DBUS, in Darji Sebastian tudi pobudnica in soorganizatorka prvega tekmovanja TUTU.
Tekmovanje, ki je potekalo po spletu, je imelo zaradi posebnih okoliščin tudi prilagojene razpisne pogoje: učenci so morali tekmovati od doma, sami izbrati glasbo in kostum ter samostojno izdelati koreografijo. Vse priprave z mentorji so lahko potekale le po spletu. Tekmovalce je v živo ocenjevala petčlanska mednarodna žirija iz Italije, Japonske, Nemčije, ZDA in Slovenije. Prenos in ogled tekmovanja v živo pa je bil organiziran preko aplikacije Youtube.
Štiri učenke Baletne šole Ana so tekmovale v ljubiteljskih kategorijah, v katerih tekmujejo učenci baleta, ki imajo pouk največ trikrat tedensko, in so navkljub kratkemu roku priprav dosegle izvrstne rezultate in pokazale veliko ustvarjalnosti ter baletnega znanja.
V kategoriji III. Rumena (starost 14– 16 let), v kateri je tekmovalo šest plesalk, je Eli Kompara Petek dosegla odlično tretje mesto in bronasto medaljo (83,6 točke).
V kategoriji I.Vijolična (starost 8–10 let), kjer je tekmovalo dvajset plesalcev, je Gaja Tara Krušič dosegla peto mesto in tretjo nagrado (86,2 točke).
V kategoriji II. Bela (starost 11–13 let), v kateri je tekmovalo 21 plesalcev, je Tisa Gašparič dosegla deveto mesto in tretjo nagrado (85,8 točke), Lidija Prevc pa 12. mesto (84,6 točke).
Iz Kamnika je kot samostojni tekmovalec brez pomoči mentorja sodeloval tudi Grega Golob, ki obiskuje peti razred baleta na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, pred tem pa se je kar nekaj let baleta učil pri Ani Trojnar.
Grega je v profesionalni kategoriji V. Roza (starost od 11 do 13 let), kjer je tekmovalo pet plesalcev, dosegel odlično tretje mesto in bronasto medaljo (88,8 točke).
Andreja Žibrat Gašparič