Biserni Zaliv
Avtorica pravljice: Karolina Graj
Glasba, ilustracije in oblikovanje plakata: Uršula Jašovec
Odrska postavitev in koreografija: Ana Trojnar
Kostumografija: Irena Baš
Premiera je bila 4. februarja 2022 v Domu kulture Kamnik. Zaključili smo jo s 25 uprizoritvami.
Vsebina
Zdravnica želva Živa se prebudi v lepo poletno morsko jutro. Veliko njenih pacientov pestijo nenavadne težave. Ugotoviti mora vzrok bolezni, za katero zboleva vse več morskih živali. Izkaže se, da je za to krivo s plastiko onesnaženo morje. S Kraljico Ledo, sinjimi kiti, pticami in še nekaterimi morskimi živalmi skupaj kujejo načrt, kako bi zajezili vnos plastike, da bi morje zanje znova predstavljalo zdravo življenjsko okolje, toda soočiti se morajo z mnogimi težavami. Čeprav so morski psi odločeni, da kopalcem brez sočutja do živali in občutka za zdravo okolje ne bodo prizanašali, njihova pot do čistega zaliva ni lahka. Bo morskim živalim s skupnimi močmi uspelo priti do boljše prihodnosti?
Zasedba vlog
V predstavah so zaplesale:
- Želva Živa – Anita Pirc, Maja Požek, Leda Delfina Steidl Porenta
- Morska kraljica Leda – Anita Pirc, Maja Požek, Leda Delfina Steidl Porenta
- Pelikan – Alja Majdič, Maruša Žlebir
- Sestri Liza in Maja – Tisa Gašparič, Neža Zala Kodrič, Anita Pirc, Alina Seliškar, Pina Unk, Zala Zver, Maruša Žlebir
- Soseda Rakovica – Tisa Gašparič, Anita Pirc, Maruša Žlebir
- Gospa Delfinka – Mojca Požek, Veronika Vugrinec
» Skupinski plesi po zaporedju nastopa. V predstavah so plesali:
- Rakovice – Taja Drobnič, Mirjam Juvan, Gaja Tara Krušič, Rahela Medved, Živa Steinbücher, Manca Tonin, Tinkara Vister, Karin Zver
- Hobotnica Helena z mladički – Laura Berlic, Julija Maylin Burja, Manca in Zala Černivec, Nika Dodig, Izabela Graj, Neža Gruden, Iza Knez, Jakob Kocbek, Ajda Maležič, Ela Mučič Kubelj, Ela Miklič, Neža Pavli Perhoč, Metka Pestotnik, Lara Resnik, Sara Toplišek
- Sinji kiti – Hana Kozjan, Alja Majdič, Nika Ošap, Sara Podbelšek Miklavčič, Veronika Vugrinc, Maruša Žlebir
- Korale – učenke baletne pripravnice 2: Vesna Borštnar, Miia Drobnik, Manca Gerčar, Jerca Kos, Iva Plevnik, Neža Svetlin, Maja Zalokar, Ajda Žurbi
- Morski konjički – Nina Dodig, Magdalena Grum, Neli Mravljak, Živa Steinbücher, Vesna Steinbücher, Tinkara Vister, Neža Vogrinc
- Kapetan Marko z gusarjema – Nila Avbelj, Anamarija Graj, Mojca Požek, Manca Tonin, Nace Urankar, Veronika Vugrinc
- Ptice mormončki – Taja Drobnič, Mirjam Juvan, Nina Lazovič, Neli Lukman, Rahela Medved, Ana Urankar, Tinkara Vister, Karin Zver
- Morske deklice – Karolina Graj, Neža Zala Kodrič, Nika Ošap, Sara Podbelšek Miklavčič, Alina Seliškar, Eva Nika Tutič, Zala Zver
- Ribiči – Hana Kozjan, Gaja Tara Krušič, Ela Poljanšek, Nika Ošap
- Morski psi – Nila Avbelj, Isa Dolinšek Čop, Anamarija Graj, Magdalena Grum, Ela Kodrin, Gaja Tara Krušič, Ela Poljanšek, Vesna Steinbücher, Manca Tonin, Nace Urankar, Neža Žurbi Skok
- Klovnske ribice – Nina Dodig, Mirjan Juvan, Hana Kozjan, Nina Lazović, Neli Lukman, Rahela Medved, Neli Mravljak, Nika Ošap, Ana Urankar, Tinkara Vister
- Delfini – Mojca Požek, Alja Majdič, Veronika Vugrinec
- Želvice – učenke plesnega vrtca 2: Pika Bončina, Zala Burja, Klara Cerar, Zoja Gajšek, Lena Juričan, Zarja Klančar, Iris Ana Kotnik, Noa Kovačec, Neža Koželj, Lia Pavrič, Neža Premelč, Ivana Tavčar, Mila Tosić, Enej Vatovani
Predstavitev avtorjev:
Avtorica pravljice:
oboževalka baleta
Karolina Graj
» Predstavitev:
Sem Karolina, avtorica baletne pravljice Biserni zaliv. Stara sem trinajst let. Že od majhnega zelo rada berem in se vživljam v svetove, ki mi jih pričarajo knjige. Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih. Rada plešem balet, toda pri baletnih predstavah so me od nekdaj očarali domiselni in bogato okrašeni kostumi in včasih se tudi sama lotim šivanja. Čeprav se zdi nenavadno, sem navdih za morsko pravljico Biserni zaliv dobila med poletnim potepanjem v gorah. Tudi sicer mi narava predstavlja navdih za raznovrstno ustvarjanje.
Kostumografija:
Irena Baš
» Predstavitev:
Izdelki
Najraje izpolnjujem sanje in zamisli, pa naj gre za plesno prireditev, tekmovanje, poroko ali maturantski ples.
Od ideje do izvedbe
Sanje se uresničujejo skozi skice, izbora materialov in same izdelave oblačila. Znanje, ki sem ga pridobila z leti, vse čas dopolnjujem z novimi možnostmi, ki jih ponujajo tako tehnike barvanja, same transformacije materiala in tudi ustvarjanje novih struktur in površin.
Izobrazba
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana
Univerza v Ljubljani, Diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil
Dela, sodelovanje
Plesno-baletna predstava Glej Larsa z Marsa! – Dom kulture Kamnik, 2018
Plesno-baletna predstava Čebulček – Dom kulture Kamnik, 2019
Predstava Carmen – Španski borci, 2020
Sodelovala sem s plesnimi klubi:
Artifex
Bolero
Forma
NLP
Plesni klub Novo mesto
Blejski plesni studio
Prestige
in drugimi… Med njimi so tudi vrhunski plesalci z nazivi državnih, evropskih in svetovnih prvakov.
Glasba, oblikovanje plakata
in diaprojekcij:
Ursula Jasovec
» Predstavitev:
Uršula Jašovec se je spoznala s klavirsko igro na GŠ Kamnik pod mentorstvom prof. Martine Golob-Bohte, šolanje nadaljevala na SGBŠ v Ljubljani, kjer je končala glasbeni stavek v razredu Janeza Osredkarja. Na Akademiji za glasbo je diplomirala iz glasbene pedagogike in magistrirala Summa cum laude v razredu zasl. prof. Pavla Mihelčiča iz kompozicije in glasbene teorije. V razredu prof. Egona Bajta je pridobila znanje iz petja, v razredu prof. Maria Perestegija pa letošnje leto zaključuje študij orgel na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2018 je postala članica Društva Slovenskih skladateljev.
Deluje kot glasbena pedagoginja, organistka, dirigentka in skladateljica. Je prejetnica večih nagrad, organizatorka sedmih večjih projektov, avtorica več kot 60 orignialnih skladb, preko 100 priredb in večkratnih izvedb. Njena glasba je bila izvajana v ciklu GML, EPK Maribor, Europa Cantat, na Ljubljanskih zborih, Sozvočenjih, na Naši pesmi, v Zagorju, na festivalu Fens, Brinjevka, na Svetovnih glasbenih dnevih, v Studiu 14, festivalu KotorArt, Inédits d’orgue in dugih odrih, med drugim v Italiji, Kanadi, Črni Gori, Avstriji, Nemčiji, Srbiji, Ukrajini, na Hrvaškem, v Angliji, Ameriki in Franciji. Leta 2014 je napisala 1. balet ob 100. obletnici Vitomila Zupana v produkciji Plesnega Epicentra v Ljubljani, kateri je bil izveden v Plesnem teatru in Španskih borcih. Leta 2018 je svoje delo kot skladateljica predstavila na seminarju na estonski univerzi v Talinu v okviru festivala Europa Cantat, na festivalu v Aosti pa je komorni zbor Arcova Feniarco izvedel pod mentorstvom Randalla Z. Stroope-a njeno noviteto “Salve Regina”. V letu 2019 je napisala glasbo za gledališko igro Blaznost igre na besedilo Nebojše Pop Tasiča, za katero so prejeli nagrado Matiček na Linhartovih dnevih; hkrati pa je bila kot skladateljica sprejeta v rezidenco festivala d’Aix—En—Provence v Franciji, kjer so z večkratnimi uprizoritvami pod mentorstvom Anthoniya Heidweillerja izvedli njeno kratko opero “Douceur.
Oblikovalka vizualnih komunikacij
Aleša Unk
» Predstavitev:
Sem oblikovalka vizualnih komunikacij, prijateljica vsega lepega in kreativnega.
Po končani srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo v Ljubljani sem diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer vizualne komunikacije.
Že v času študija sem sodelovala pri projektih v agenciji, kjer sem se ogromno naučila, predvsem dela med agencijo in naročnikom. To mi še danes prav pride, saj je uspešno sodelovanje med naročnikom in oblikovalcem ključnega pomena. Je kot ples. Potrebna je prava energija, kemija, usklajenost, točnost, zaupanje in predanost.
Za svoje dosežke sem prejela kar nekaj nagrad na oglaševalskih festivalih Magdalena, SOF – Slovenski oglaševalki festival in Zlati boben. Zmagala sem na natečaju mladih kreativcev in zastopala Slovenijo na oglaševalskem festivalu v francoskem Cannesu.
Tako že dobrih dvajset let ustvarjam kreativne zgodbe, celostne podobe, oglase, plakate, embalaže … V vseh teh letih sem spoznala veliko zanimivih in ustvarjalnih ljudi, z nekaterimi od njih sodelujem že od vsega začetka. Tako ustvarjam za Lutkovno skupino Tri Kranj in skrbim za grafično podobo kulturnega centra Krice krace Kranj.
Zdaj že kar nekaj let uspešno sodelujem tudi z Ano Trojnar. Začelo se je zelo spontano, z oblikovanjem plakata za zaključno predstavo plesalk baleta, nato sva naslednjo leto zastavili gledališki list in diaprojekcije kot sceno za predstavo. Lansko leto pa mi je zaupala oblikovanje logotipa za njeno baletno šolo.
Koreografija:
Ana Trojnar
» Predstavitev:
Ana Trojnar, RAD RTS je diplomirala na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance, London, V. B. Leta 2013 je pridobila še pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance, London, V B. in ostaja njihova članica s statusom Registered Teacher.
V obdobju med 1987 – 2008 je (z vmesnimi premori) nastopila v SNG Maribor v baletih Bahčisarajska fontana, Peer Gynt, Hrestač, Labodje jezero, operah Traviata in Turandot ter drami Faust Tomaža Pandurja.
Ustvarila je dve solo predstavi Ana Trojnar (1996, Merce Cunningham Studio, New York) ter Polet/ Flight (2000, Celje).
V javnem sektorju je bila zaposlena od 2003 – 2020, sprva na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi, Glasbeni šoli Škofja Loka ter nazadnje, z najdaljšim in najbolj markatnim stažem (2005 – 2020), na Glasbeni šoli Kamnik. Leta 2018 je pridobila naziv svetnica.
Pomembno tudi dejstvo, da je osem njenih učenk, kar je precejšnje število, še posebej v primerjavi z ostalimi glasbenimi šolami, na katerih poučujejo balet v okviru osnovnega programa, nadaljevalo izobraževanje na Konservariju za glasbo in balet Ljubljana. Maja lani ga je uspešno opravila tudi Gaja Tara in v šolskem letu 2021/22 tam nadaljevala baletno izobraževanje. Šest njenih učenk je izobraževanje nadaljevalo na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani, Tina Habun je diplomirala iz študijskega programa Sodobni ples na Univerzi Alma Mater.
» BISERNI ZALIV - Preberite celotno zgodbo:
Želva Živa se je prebudila v lepo poletno morsko jutro. Tako kot vsako delovno jutro se je po zajtrku odpravila v svojo zdravniško ordinacijo. Na poti je srečala malo plesno skupino rakovic. Ravno so se učile nov ples z zapletenimi gibi, ki so vključevali zahtevne korake naprej in nazaj. Zagledala je svojega soseda, ki je še vedno plesal le poševno, in mu pomahala. Enkrat mu bo že uspelo, si je mislila, in ko mu je tako zamišljeno mahala, se je skoraj zaletela v gospo Delfinko. Ta je izkoristila priložnost in se ji še enkrat zahvalila; želva Živa ji je prejšnji mesec za las rešila življenje. Tudi ona je namreč pogoltnila nekaj, kar ni bilo ne rastlina ne žival. Želva Živa je s svojimi prijatelji znanstveniki, sinjimi kiti, že veliko noči prebedela ob ugotavljanju, kaj je ta nenavadna snov, od kod prihaja in zakaj jo je v morju vedno več. Toda bili so neuspešni.
Prispela je do ordinacije. Tu jo je že nestrpno čakala hobotnica Helena z mladički in Živa jim je hitro priskočila na pomoč. Že zabuhli obrazki majcenih hobotnic in njihovi napeti trebuščki so ji dali vedeti, da bo znova potrebovala svojo napravo za izsesavanje. Izpod oklepa je potegnila cevko in se takoj lotila dela. Tako, precej truda, a uspešno opravljeno. Koliko te čudne sluzaste gmote! Takšne težave je Živa zdaj že zelo uspešno reševala, saj je bilo podobnih primerov vse več. Pravzaprav zaradi te snovi nikdar ni zapustila doma brez cevke za izsesavanje, saj je na poti pogosto srečala koga, ki je na hitro potreboval njeno pomoč. Kraljico Ledo, morsko kraljico, je že nekajkrat opozorila na novo snov, ki jo je bilo v morju vedno več in ki je številnim morskim bitjem povzročala težave.
Zdaj se je znova namenila k njej in ji razložila, da je stvar resna. Skupaj sta se odpravili k sinjim kitom, da bi poizvedeli, ali so prišli do kakšnih novih spoznanj. Ti pa so jima srečni povedali, da so pravkar prišli do ugotovitve, da to snov, ki je za živa bitja vse bolj nevarna, v morje vnaša človek in da se menda imenuje plastika. Sklenili so, da je potrebno v Morskih novicah objaviti opozorilo, s katerim bodo morske živali obvestili o nevarnostih te po večini prozorne snovi. Pozvali so živali, naj bodo tudi same pozorne in aktivne, da bodo skupaj prišli do rešitve, kako zajeziti vnos plastike v morje, ga očistiti ter tako rešiti morski svet. Ugotovili so, da je človek vse bolj brezbrižen in egoističen in da mu je vse manj mar za njihovo zdravje ter čistost morja.
Medtem pa je imela želva Živa vse več dela. Nanjo se obrnila družina morskih konjičkov. Vsi njeni člani so namreč na nedavnem sprehodu po koralnem grebenu zelene plastične vrečke, ki so se zataknile za korale, zamenjali za morsko solato in imeli so neznanske prebavne težave, ki jih je želva Živa k sreči zdaj že dobro znala odpraviti.
Nekega nevihtnega dne je v Biserni zaliv zašla ladja, ki je prevažala ogromne plastične vrečke z odpadki. Vozil jo je kapitan Marko in še preden je uspel priti do obale, se je ladja prevrnila in vrečke so zgrmele v morje. Koliko plastike! Pelikan je hitro zbral vse otoške ptice, jih opozoril, naj plastičnih vrečk ter smeti, ki so uhajale iz njih, ne zaužijejo, temveč naj mu jih pomagajo odnesti na obalo. Z veliko truda jim je uspelo. Zadovoljne, a utrujene ptice so se vrnile v svoja gnezda. Najbolj so se izkazali mormončki. Leda je opazila njihov trud, zato jih je bogato nagradila in jim predlagala, naj čiščenje morja postane njihova služba, za katero bodo prejemali ustrezno plačilo. Ponudbo so z veseljem sprejeli in odslej je bil Biserni zaliv znova povsem čist.
Glas o čistem zalivu se je hitro širil, zato se je v območje Bisernega zaliva postopoma naseljevalo vse več živali. Kmalu so ribiči ugotovili, da je tu veliko raznovrstnih in zdravih morskih bitij, zato so vse pogosteje prihajali ribarit v Biserni zaliv. Morske živali pa, ki so bile zelo premetene, so v ribiške mreže hitro nabasale smeti, ki so jih čez dan nabrali mormončki, in ribiči so kmalu domov prihajali le s kupi smeti. Ribarjenje v Bisernem zalivu so tako opustili, morska bitja pa so si rešila življenja, saj bi v nasprotnem primeru pristala v ribiških mrežah in na krožnikih ljudi.
Toda ribiči niso bili edina težava, s katero so se borile morske živali. Ugotovile so, da morje močno onesnažujejo tudi kopalci. Ti so bili zaradi čudovitega zaliva, ki je bil za razliko od ostalih povsem čist, vsako leto številčnejši, a povsem brezbrižni do narave. Nekega dne so živali opazovale dogajanje na plaži. Številni otroci so se basali z bomboni in čipsi, pri tem pa vso embalažo puščali na plaži. Ko je prišla plima, so valovi pogoltnili smeti, ki so nato zaplavale med ribami. Kraljica Leda se je odločila, da bo temu naredila konec. Poklicala je morske pse – stražarje – in jim sporočila, da bo odslej njihovo domovanje v plitvini in ne več na odprtem morju. Njihova naloga bo, da pozorno spremljajo dogajanje na plaži. Zapoditi se morajo za kopalci, ki za seboj ne pospravijo smeti, in jim nagnati strah v kosti.
Med kopalci sta bili tudi sestri Liza in Maja. Na plaži sta malomarno puščali smeti. Nekega dne sta sladoled jedli kar v vodi in se nato igrali s praznimi sladolednimi žogicami, ki sta jih kar pustili plavati na gladini. Čeprav sta bili le deklici, je bilo morskim psom dovolj. Hlastnili so po njima in jima raztrgali kopalke. Liza in Maja sta sprevideli, da morski psi nikoli ne napadejo otrok, ki se lepo vedejo in za seboj pospravljajo smeti. Sklenili sta, da bosta vse smeti, tudi tiste od drugih kopalcev, pobrali. Pridno sta se lotili dela. Ko so morski klovni, ki so jih vodni prijatelji klicali Pomarančkoti, videli, kako zelo se trudita, so jim pomagali tako, da so z dna pobirali plastiko in jima jo prinašali na površje. Onidve sta vse odnesli na obalo ter od tam na ustrezno odlagališče. Ko sta skupaj segli še po zadnji veliki vrečki, ju je prehitela nenevadno lepa bela roka, ki je primolela iz morja. Bila je kraljica Leda s spremstvom osmih morskih deklic. V roki je držala dve školjki z biserom. Izročila ju je Lizi in Maji in deklici sta ji bili zelo hvaležni. Ko sta odplavali na obalo, ju je spremljala jata veselih delfinov in drugih morskih bitij. Prispeli so do peščene obale in tukaj je vse čakalo prav posebno presenečenje. Napočil je čas, ko se iz jajc izvalijo male želvice. Novo življenje – v svetu med ljudmi, ki jim je mar za naravo in za druga živa bitja.
Karolina Graj
Kaj pravijo o Bisernem Zalivu
”Predstava je vsekakor vsebinsko zanimiva za otroke saj nudi razmislek o »zasmetenem« času, v katerem smo se znašli in to prikaže na zabaven način s čudovito projekcijo in kostumi ter dramaturgijo, ki je smiselna, narativna in jasna. Otroci so odlično odplesali svoje vloge.”
Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples/ head of dance department, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
“Po ogledu premierne uprizoritve predstave Biserni zaliv sem ugotovila, da večino predstave nisem dobro videla, ker sem imela zaradi ganjenosti ves čas solzne oči. Gledati te otroke, kako nadobudno sodelujejo v tako čudoviti predstavi je res nekaj neprecenljivega in prepričana sem, da je vsaka babica ob gledanju svojih vnučkov začutila enako. Najbrž je ganjen prav vsak gledalec, saj je več kot očitno, kako veliko truda in dela teh malih/mladih nogic je vloženega v to prekrasno baletno pravljico. Ko sem si ogledala še sobotno ponovitev februarske predstave sem jo videla že malo več, a še vedno so me velikokrat premagale solze veselja. Ker si želim predstavo videti v celoti, že komaj čakam novo nedeljsko ponovitev v aprilu in upam, da si jo tokrat – v tretje – pa ogledam zares :)”
Zala, babica Nike in Nine
Najprej Vam iz srca čestitam za odlično baletno predstavo! Res smo bili navdušeni nad lepoto kostumov in plesnimi točkami od najmlajših do že odraslih plesalk! Čestitam in velik poklon za izjemen vložek v samo pripravo in izvedbo predstave.
Učenci so bili v večini veseli, da so videli (nekateri prvič) balet in so bili zadovoljni s predstavo. Najprej niso vedeli kaj točno lahko pričakujejo, vendar jih je prijetno presenetila in nekatere povsem prevzela.
učiteljica Marjeta, OŠ Komenda Moste
Objave v Medijih:
5. december 2022, domžalec.si, Miro Pivar
V Kulturnem domu Radomlje Biserni zaliv očaral občinstvo
V Kulturnem domu Radomlje je bilo v nekaj letih uprizorjenih kar nekaj odmevnih predstav, tudi z več ponovitvami. V nedeljo, 4. decembra 2022, so lahko gledalci na odru spremljali plesno baletno predstavo z naslovom Biserni zaliv, v kateri je nastopilo več kot 60 učenk in učenca plesa in baleta, starih od 6 let naprej.
Uprizorjeno poučno zgodbo z ekološko noto je napisala Karolina Graj, učenka baleta, uglasbila pa jo je mlada nadarjena skladateljica Uršula Jašovec, ki je pripravila tudi ilustracije. Za odrsko postavitev in koreografijo pa je poskrbela Ana Trojnar, mednarodno registrirana učiteljica baleta.
In kaj prikazuje baletna pravljica? Zdravnica Želva Živa ima vsak dan več pacientov. Morje se duši v plastiki in morske živali iščejo načine, kako bi se je znebile in s tem preprečile svoj propad. Čaka pravkar izvaljene želvice v Bisernem zalivu lepša prihodnost?
Avtor članka: Miro Pivar; foto: Matevž Cerar
22. februar 2022, Gorenjski glas, Jasna Paladin
V Baletni šoli Ana iz Kamnika so uprizorili plesno-baletno predstavo z naslovom Biserni zaliv, ki temelji na pravljici komaj 13-letne Karoline Graj. Trinajstletna Karolina Graj že od malih nog zelo rada bere in se vživlja v svetove, ki jih pričarajo knjige…
18. februar 2022, časopis Kamničan/ka, Jasna Paladin
Baletna predstava z ekološkim sporočilom
V tretje gre rado, so se pred dnevi veselili v Baletni šoli Ana, ko jim je po dolgotrajnih pripravah, ki jih je grenila epidemija, na odru Doma kulture Kamnik le uspelo predstaviti plesno-baletno predstavo z naslovom Biserni zaliv, v kateri pleše kar 67 plesalk in en plesalec. Avtorica uprizorjene pravljice je komaj 13-letna Karolina Graj.
Predstava ima jasno okoljsko sporočilo: ne odmetavajmo plastike, saj ta škoduje živalim…
→ Preberi več ...
Kamnik – Začelo se je junija 2019, ko je Ana Trojnar, vodja Baletne šole Ana, svojim učenkam najavila literarni natečaj za najboljšo zgodbico, ki bi jo bilo mogoče uprizoriti kot plesno predstavo. Do zaključka poletnih počitnice jih je prejela več, a zgodba Karoline Graj, danes učenke 5. razreda baleta, se ji je zaradi izpostavljene okoljevarstvene problematike zdela najbolj primerna za odrsko uprizoritev.
Trinajstletna Karolina Graj že od malih nog zelo rada bere in se vživlja v svetove, ki jih pričarajo knjige. »Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih. Rada plešem balet, toda pri baletnih predstavah so me od nekdaj očarali domiselni in bogato okrašeni kostumi in včasih se tudi sama lotim šivanja. Čeprav se zdi nenavadno, sem navdih za morsko pravljico Biserni zaliv dobila med poletnim potepanjem v gorah,« pravi mlada baletna plesalka, ki si je kot osrednji lik zgodbe Biserni zaliv zamislila zdravnico želvo Živo. Veliko njenih pacientov pestijo nenavadne težave. Ugotoviti mora vzrok bolezni, za katero zboleva vse več morskih živali. Izkaže se, da je za to krivo s plastiko onesnaženo morje. S Kraljico Ledo, sinjimi kiti, pticami in še nekaterimi morskimi živalmi skupaj kujejo načrt, kako bi zajezili vnos plastike, da bi morje zanje znova predstavljalo zdravo življenjsko okolje, toda soočiti se morajo z mnogimi težavami.
Ko je bila pravljica izbrana, se je pravo delo šele začelo. Ana Trojnar se je lotila koreografije, Uršula Jašovec glasbe in ilustracij, ki so popestrile platno na odru, Irena Baš pa pisanih kostumov morskih živali, rezultat vsega pa je bila vizualno in zvočno bogata plesna predstava, v kateri je zaplesalo kar 67 plesalk in en plesalec, različnih starosti – od že izkušenih baletnih plesalk pa vse do najmlajših iz plesnega vrtca Baletne šole Ana.
A pot do premiere, ki so jo uprizorili v petek, 4. februarja, je bila dolga. »Predstavo sem pričela pripravljat že, ko sem bila še zaposlena na Glasbeni šoli Kamnik. Priprave so potekale počasi od srede oktobra 2019 dalje. Marca 2020 nam je načrte s premiero prekrižal prvi val epidemije covida-19, nato je sledil drugi … Naslednje intenzivne priprave so se nato začele sredi decembra lani. Priprave so bile zaradi karanten učenk zelo otežkočene in kompleksne. Dolgo časa so se učenke skupinskih plesov, ki so bile prisotne v dvorani, in tiste, ki sem so priprave spremljale preko Zooma, menjavale. V več plesih imam po več plesalk, ki se učijo kot rezerve. O tem, v kako težki situaciji smo se pripravljali na premiero, govori dejstvo, da so me dekleta, ki so se učila kot rezerve, pred vsako vajo vprašale: Na katerem mestu danes plešem, učiteljica? Menjava mesta lahko zahteva zrcalno izvedbo plesa, menjavo soplesalke, spremembo glasbenih poudarkov, spremenjeno prostorsko orientacijo in podobno, kar pomeni, da še zdaleč ni enostavna! Zasedbo, ki je plesala na premieri, sem dokončno določila šele dan prej. Tokratna premiera je bila načrtovana že tretjič in kot rek, da v tretje gre rado, je tudi nam uspelo,« nam je povedala Ana Trojnar in od predane ekipe iz zaodrja izpostavila še maskerko Ano Černivec pa tudi šest mamic nastopajočih učenk, ki so pomagale pri sami izvedbi.
V glavnih vlogah so zaplesale Anita Pirc, Leda Delfina Steidl Porenta, Maja Požek, Tisa Gašparič, Maruša Žlebir, Alja Majdič in Veronika Vugrinc, v skupinskih plesih pa učenke (in učenec) od plesnega vrtca pa vse do 6. razreda baleta.
Plesno predstavo so na odru Doma kulture Kamnik uprizorili že sedemkrat, dvakrat v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah in dvakrat v Kulturnem domu Radomlje, kjer si jih lahko ogledate tudi še v soboto, 19. februarja, ob 16.30 in 18. uri; želijo pa si še čim več ponovitev.
Jasna Paladin
7. februar 2022, spletna stran občine Kamnik
Plesno-baletna predstava Biserni zaliv
Župan Matej Slapar se je v petek, 4. februarja 2022, skupaj z direktorico Javnega zavoda za kulturo Kamnik Ireno Gajšek in višjo svetovalko za področje družbenih dejavnosti Liljano Juhart Mastikosa v Domu kulture Kamnik udeležil premiere plesno-baletne predstave z naslovom Biserni zaliv.
4. februar 2022, Modre novice, Mateja Strajhar
Čudovita baletna predstava s poučno noto
V petek, 4. februarja, je bila na odru kamniškega doma kulture premierno predstavljena plesno-baletna pravljica Biserni zaliv. Čeprav je predstava na prve gledalce čakala kar dve leti – štrene je seveda mešala epidemija covida-19 – je skoraj sedemdesetčlanski baletni ansambel Baletne šole Ana pod vodstvom učiteljice baleta in koreografinje Ane Trojnar prepričljivo in simpatično prikazal večdimenzionalno poučno zgodbo z ekološko noto, ki je plesno-baletne elemente združila z avtorsko glasbo in ilustracijami Uršule Jašovec, domiselnimi kostumi Irene Baš in spremljevalno diaprojekcijo na velikem platnu. Doživetje za ušesa, predvsem pa paša za oči, saj vsak posamezni član predstavlja pomemben del celote, ki deluje kot eno…
→ Preberi več ...
Po uspešnem nastopu na premieri so bili veseli tako nastopajoči kot učiteljica. »Vsi, ki nastopajo, res uživajo v tem. Na šoli imam sicer tudi učenke, ki se niso odločile za nastopanje, in seveda sprejmem njihovo izbiro. Zelo velikemu odstotku pa je motivacija za nadaljevanje baletnega izobraževanja prav nastopanje v takšnih predstavah, v katerih zažarijo kot male, a čisto prave zvezde!« je po predstavi povedala Ana Trojnar, baletna učiteljica s pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance v Londonu, ki je v Kamniku balet najprej poučevala v Glasbeni šoli Kamnik, leta 2020 pa se je podala na samostojno pot in je sedaj vodja Baletne šole Ana. Ana prizna, da si je sama po predstavi predvsem oddahnila, kajti premiero so zaradi koronavirusa prestavljali kar dve leti. »Sprva je bila premiera predstave načrtovana za marec 2020, ko je bilo prvo zaprtje, naslednjič bo morala biti oktobra istega leta, ko je prišlo do ponovnega zaprtja šol. Poznamo pregovor, da gre v tretje rado, a še med potekom premiere sem si govorila: počakaj do konca, veselila se boš po priklonu,« negotove čase zadnjih dveh let za ustvarjalce in organizatorje dogodkov opiše Ana.
Zgodba s poučno vsebino
Zgodba za predstavo Biserni zaliv je delo trinajstletne Karoline Graj, ki je navdih za morsko pravljico dobila med poletnim potepanjem po gorah. »Že od majhnega rada berem in se vživljam v svetove, ki mi jih pričarajo knjige. Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih … Tudi sicer mi narava predstavlja navdih za raznovrstno ustvarjanje,« pravi mlada avtorica iz Stranj, ki obiskuje peti razred baleta in je v predstavi Biserni zaliv tudi nastopila kot morska deklica.
Zgodba je bila izbrana na podlagi literarnega natečaja. »V ustvarjanju plesnih predstav zelo uživam, skoraj tako, kot sem med plesno kariero uživala v nastopanju. Zato sem po zaključku šolskega leta 2018/19, v katerem sem z učenkami Glasbene šole Kamnik postavila na oder zgodbo o Čebulčku (po zgodbi G. Rodarija, glasba A. Hačaturjan) z osemdeset nastopajočimi, že razmišljala, kaj bi dala v letni načrt za naslednje šolsko leto. Dobila sem zamisel, da učenke povabim na literarni natečaj za najprimernejšo zgodbo za naslednjo pravljico. Pred tem sem Uršulo Jašovec, ki je bila takrat moja baletna korepetitorka, vprašala, če je pripravljena napisati glasbo. Iz prebliska junija 2019 je tako nastala ta pravljica,« razkrije Ana Trojnar.
Biserni zaliv govori o življenju v morskem zalivu, kjer zdravnica želva Živa opaža, da njene paciente pestijo nenavadne težave. Izkaže se, da je vzrok bolezni onesnaženo morje. Kmalu morske živali ugotovijo, da je njim neznana snov, ki povzroča bolezni, plastika, ki jo proizvaja in odlaga človek. Odločijo se, da bodo na nevarnost opozorile tudi druge morske živali in zaliv očistile. A s tem njihovih težav še ni konec. Ko ljudje vidijo lepoto in čistost zaliva ter bujno življenje v njem, sem na ribolov pridejo ribiči pa tudi mnogo kopalcev, ki zopet brezsramno smetijo obalo in morje. Morske živali se spoprimejo tudi s tem izzivom in rešijo svoj zaliv, hkrati pa naučijo ljudi, da smeti ne sodijo v naravo in jih je treba za seboj tudi pospraviti. Ker je s pomočjo vztrajnih morskih bitij ljudem sedaj mar za naravo in živali ter rastline, ki imajo tu svoj dom, so na koncu nagrajeni vsi: iz jajčec se izvalijo male želvice, ki predstavljajo novo življenje v drugačnem svetu.
V plesno-baletni pravljici je nastopilo 68 članov baletnega ansambla Baletne šole Ana, od najmlajših, ki obiskujejo plesni vrtec (4 in 5 let) oz. baletne pripravnice (od 6 do 8 let), do starejših, ki obiskujejo že 5. razred baleta. Glavne vloge so v pravljici imela dekleta baletne skupine, ki so že končala najvišji razred veljavnega javnega izobraževanja, ki je sestavljeno iz treh plesnih pripravnic in šestih razredov baleta. »Ko sem septembra 2020 v Kamniku odprla svojo baletno šolo, se je glas o njej hitro razširil naokoli. Učenke, ki so pred časom pod mojim mentorstvom že končale 6. razred baleta, so bile vesele, da imajo možnost nadaljnjega izobraževanja in to spet pri meni,« je vesela tudi Ana. Glavni vlogi v pravljici (zdravnica želva Živa ter morska kraljica Leda) so tako prevzele kar tri plesalke: Anita Pirc iz Kamnika, Leda Delfina Steidl Porenta iz Cerkelj na Gorenjskem ter Maja Požek iz Domžal. Poleg njih v glavnih vlogah nastopajo še: Maruša Žlebir (soseda Rakovica, pelikan in kopalka Maja), Tisa Gašparič (soseda Rakovica in kopalka Liza) in Alja Majdič (pelikan ter sinji kit, ki pogine).
Ana Trojnar uživa v ustvarjanju avtorskih predstav
Koreografija je zelo pripovedna – četudi obiskovalec ne bi poznal zgodbe, bi skozi plesne gibe in kostumografijo ter s pomočjo diaprojekcije razumel vsebino. Čeprav v predstavi nastopa skoraj sedemdeset plesalk, Ana Trojnar pravi, da je že vešča združevanja pripovedne koreografije in velikega števila nastopajočih. »V preteklosti, ko sem hkrati poučevala plesne pripravnice in balet na dveh glasbenih šolah, sem imela tudi že 120 učenk,« pove in doda, da najbolj uživa v ustvarjanju nečesa popolnoma novega. »Izogibam se kopiranju in postavljanju na oder Hrestača, Trnuljčice, Petra in volka ter podobnih baletov železnega repertoarja, saj zaupam vase in v svoje izvirne ideje. V preteklosti sem že sodelovala s skladateljem Blažem Puciharjem, ki je za pravljice Lunina čarobna flavtica, Glej Larsa z Marsa! in Klavirski čarodej sam napisal tudi zgodbo. Tokrat prvič sodelujem z Uršulo Jašovec in upam, da bom še v prihodnje, saj so plesalke tudi njeno glasbo lepo sprejele in se vanjo odlično vživele,« o morebitnih prihodnjih avtorskih plesnih predstavah razkriva Ana.
V Baletni šoli Ana bodo spomladi pripravili številne uprizoritve po vrtcih in šolah. Kdaj jih lahko vidite v vašem kraju, preverite na spletni strani baletnasola-ana.si/biserni-zaliv/, saj se zaradi covida-19 in s tem povezanih karanten termini precej spreminjajo. Če bi si radi tudi iz vašega vrtca ali šole prišli pogledat predstavo Biserni zaliv potem lahko Ani pišete na elektronski naslov (ana@baletnasola-ana.si). Ustvarjalci si namreč želijo čim več uprizoritev, morda se jim uresniči celo želja po udeležbi na festivalu, saj je bila pot od ideje do končnega izdelka burna in negotova, hkrati pa Biserni zaliv nima le umetniške vrednosti, temveč osvešča tudi o problematiki onesnaževanja okolja, ki je dandanes še kako aktualna in pomembna. »Otroci življenjske nauke najbolje ponotranjijo skozi pravljice, ko se (nevede) postavijo na pravo, dobro, pravično stran. Osveščanje o problematiki onesnaževanja okolja, o tem, da smo za čistosti okolja odgovorni le sami, v naši pravljici smo se osredotočili na morsko okolje, je danes zelo aktualna pereča tema, s katero preko umetnosti, kot je naša pravljica, osveščamo občinstvo,« zaključuje Ana Trojnar.
Mateja Strajhar
Pravljico smo zaključili s 25. uprizoritvijo!
Ogledalo si jo je malo manj kot 2200 otrok iz vrtcev Antona Medveda Kamnik, Zasebni vrtec Sonček, Zasebni vrtec Peter Pan, vrtec Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane ter osnovnih in podružničnih šol: OŠ Frana Albrehta – centrala ter podružničnih šol Nevlje, Mekinje in Tunjice, OŠ Stranje, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Komenda Moste, OŠ Mengeš, OŠ Preserje pri Radomljah ter OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Skupno je predstavo videlo okoli 3300 gledalcev.
15 smo jih odplesali v Domu kulture Kamnik, 8 v Kulturnem domu Radomlje ter dve v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem – skupaj torej kar 25-krat!
Izvedbo predstav so podpri Občina Kamnik, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Kamnik, ter Krajevna skupnost Radomlje.