Biserni Zaliv
Avtorica pravljice: Karolina Graj
Glasba, ilustracije in oblikovanje plakata: Uršula Jašovec
Odrska postavitev in koreografija: Ana Trojnar
Kostumografija: Irena Baš
Premiera je bila 4. februarja 2022 v Domu kulture Kamnik. Zaključili smo jo s 25 uprizoritvami.
Vsebina
Zdravnica želva Živa se prebudi v lepo poletno morsko jutro. Veliko njenih pacientov pestijo nenavadne težave. Ugotoviti mora vzrok bolezni, za katero zboleva vse več morskih živali. Izkaže se, da je za to krivo s plastiko onesnaženo morje. S Kraljico Ledo, sinjimi kiti, pticami in še nekaterimi morskimi živalmi skupaj kujejo načrt, kako bi zajezili vnos plastike, da bi morje zanje znova predstavljalo zdravo življenjsko okolje, toda soočiti se morajo z mnogimi težavami. Čeprav so morski psi odločeni, da kopalcem brez sočutja do živali in občutka za zdravo okolje ne bodo prizanašali, njihova pot do čistega zaliva ni lahka. Bo morskim živalim s skupnimi močmi uspelo priti do boljše prihodnosti?
Zasedba vlog
V predstavah so zaplesale:
- Želva Živa – Anita Pirc, Maja Požek, Leda Delfina Steidl Porenta
- Morska kraljica Leda – Anita Pirc, Maja Požek, Leda Delfina Steidl Porenta
- Pelikan – Alja Majdič, Maruša Žlebir
- Sestri Liza in Maja – Tisa Gašparič, Neža Zala Kodrič, Anita Pirc, Alina Seliškar, Pina Unk, Zala Zver, Maruša Žlebir
- Soseda Rakovica – Tisa Gašparič, Anita Pirc, Maruša Žlebir
- Gospa Delfinka – Mojca Požek, Veronika Vugrinec
» Skupinski plesi po zaporedju nastopa. V predstavah so plesali:
- Rakovice – Taja Drobnič, Mirjam Juvan, Gaja Tara Krušič, Rahela Medved, Živa Steinbücher, Manca Tonin, Tinkara Vister, Karin Zver
- Hobotnica Helena z mladički – Laura Berlic, Julija Maylin Burja, Manca in Zala Černivec, Nika Dodig, Izabela Graj, Neža Gruden, Iza Knez, Jakob Kocbek, Ajda Maležič, Ela Mučič Kubelj, Ela Miklič, Neža Pavli Perhoč, Metka Pestotnik, Lara Resnik, Sara Toplišek
- Sinji kiti – Hana Kozjan, Alja Majdič, Nika Ošap, Sara Podbelšek Miklavčič, Veronika Vugrinc, Maruša Žlebir
- Korale – učenke baletne pripravnice 2: Vesna Borštnar, Miia Drobnik, Manca Gerčar, Jerca Kos, Iva Plevnik, Neža Svetlin, Maja Zalokar, Ajda Žurbi
- Morski konjički – Nina Dodig, Magdalena Grum, Neli Mravljak, Živa Steinbücher, Vesna Steinbücher, Tinkara Vister, Neža Vogrinc
- Kapetan Marko z gusarjema – Nila Avbelj, Anamarija Graj, Mojca Požek, Manca Tonin, Nace Urankar, Veronika Vugrinc
- Ptice mormončki – Taja Drobnič, Mirjam Juvan, Nina Lazovič, Neli Lukman, Rahela Medved, Ana Urankar, Tinkara Vister, Karin Zver
- Morske deklice – Karolina Graj, Neža Zala Kodrič, Nika Ošap, Sara Podbelšek Miklavčič, Alina Seliškar, Eva Nika Tutič, Zala Zver
- Ribiči – Hana Kozjan, Gaja Tara Krušič, Ela Poljanšek, Nika Ošap
- Morski psi – Nila Avbelj, Isa Dolinšek Čop, Anamarija Graj, Magdalena Grum, Ela Kodrin, Gaja Tara Krušič, Ela Poljanšek, Vesna Steinbücher, Manca Tonin, Nace Urankar, Neža Žurbi Skok
- Klovnske ribice – Nina Dodig, Mirjan Juvan, Hana Kozjan, Nina Lazović, Neli Lukman, Rahela Medved, Neli Mravljak, Nika Ošap, Ana Urankar, Tinkara Vister
- Delfini – Mojca Požek, Alja Majdič, Veronika Vugrinec
- Želvice – učenke plesnega vrtca 2: Pika Bončina, Zala Burja, Klara Cerar, Zoja Gajšek, Lena Juričan, Zarja Klančar, Iris Ana Kotnik, Noa Kovačec, Neža Koželj, Lia Pavrič, Neža Premelč, Ivana Tavčar, Mila Tosić, Enej Vatovani
Predstavitev avtorjev:
Avtorica pravljice:
oboževalka baleta
Karolina Graj
» Predstavitev:
Sem Karolina, avtorica baletne pravljice Biserni zaliv. Stara sem trinajst let. Že od majhnega zelo rada berem in se vživljam v svetove, ki mi jih pričarajo knjige. Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih. Rada plešem balet, toda pri baletnih predstavah so me od nekdaj očarali domiselni in bogato okrašeni kostumi in včasih se tudi sama lotim šivanja. Čeprav se zdi nenavadno, sem navdih za morsko pravljico Biserni zaliv dobila med poletnim potepanjem v gorah. Tudi sicer mi narava predstavlja navdih za raznovrstno ustvarjanje.
Kostumografija:
Irena Baš
» Predstavitev:
Izdelki
Najraje izpolnjujem sanje in zamisli, pa naj gre za plesno prireditev, tekmovanje, poroko ali maturantski ples.
Od ideje do izvedbe
Sanje se uresničujejo skozi skice, izbora materialov in same izdelave oblačila. Znanje, ki sem ga pridobila z leti, vse čas dopolnjujem z novimi možnostmi, ki jih ponujajo tako tehnike barvanja, same transformacije materiala in tudi ustvarjanje novih struktur in površin.
Izobrazba
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana
Univerza v Ljubljani, Diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil
Dela, sodelovanje
Plesno-baletna predstava Glej Larsa z Marsa! – Dom kulture Kamnik, 2018
Plesno-baletna predstava Čebulček – Dom kulture Kamnik, 2019
Predstava Carmen – Španski borci, 2020
Sodelovala sem s plesnimi klubi:
Artifex
Bolero
Forma
NLP
Plesni klub Novo mesto
Blejski plesni studio
Prestige
in drugimi… Med njimi so tudi vrhunski plesalci z nazivi državnih, evropskih in svetovnih prvakov.
Oblikovalka vizualnih komunikacij
Alesa Unk
» Predstavitev:
Sem oblikovalka vizualnih komunikacij, prijateljica vsega lepega in kreativnega.
Po končani srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo v Ljubljani sem diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer vizualne komunikacije.
Že v času študija sem sodelovala pri projektih v agenciji, kjer sem se ogromno naučila, predvsem dela med agencijo in naročnikom. To mi še danes prav pride, saj je uspešno sodelovanje med naročnikom in oblikovalcem ključnega pomena. Je kot ples. Potrebna je prava energija, kemija, usklajenost, točnost, zaupanje in predanost.
Za svoje dosežke sem prejela kar nekaj nagrad na oglaševalskih festivalih Magdalena, SOF – Slovenski oglaševalki festival in Zlati boben. Zmagala sem na natečaju mladih kreativcev in zastopala Slovenijo na oglaševalskem festivalu v francoskem Cannesu.
Tako že dobrih dvajset let ustvarjam kreativne zgodbe, celostne podobe, oglase, plakate, embalaže … V vseh teh letih sem spoznala veliko zanimivih in ustvarjalnih ljudi, z nekaterimi od njih sodelujem že od vsega začetka. Tako ustvarjam za Lutkovno skupino Tri Kranj in skrbim za grafično podobo kulturnega centra Krice krace Kranj.
Zdaj že kar nekaj let uspešno sodelujem tudi z Ano Trojnar. Začelo se je zelo spontano, z oblikovanjem plakata za zaključno predstavo plesalk baleta, nato sva naslednjo leto zastavili gledališki list in diaprojekcije kot sceno za predstavo. Lansko leto pa mi je zaupala oblikovanje logotipa za njeno baletno šolo.
Glasba, oblikovanje plakata in diaprojekcij:
Ursula Jasovec
» Predstavitev:
Uršula Jašovec se je spoznala s klavirsko igro na GŠ Kamnik pod mentorstvom prof. Martine Golob-Bohte, šolanje nadaljevala na SGBŠ v Ljubljani, kjer je končala glasbeni stavek v razredu Janeza Osredkarja. Na Akademiji za glasbo je diplomirala iz glasbene pedagogike in magistrirala Summa cum laude v razredu zasl. prof. Pavla Mihelčiča iz kompozicije in glasbene teorije. V razredu prof. Egona Bajta je pridobila znanje iz petja, v razredu prof. Maria Perestegija pa letošnje leto zaključuje študij orgel na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2018 je postala članica Društva Slovenskih skladateljev.
Deluje kot glasbena pedagoginja, organistka, dirigentka in skladateljica. Je prejetnica večih nagrad, organizatorka sedmih večjih projektov, avtorica več kot 60 orignialnih skladb, preko 100 priredb in večkratnih izvedb. Njena glasba je bila izvajana v ciklu GML, EPK Maribor, Europa Cantat, na Ljubljanskih zborih, Sozvočenjih, na Naši pesmi, v Zagorju, na festivalu Fens, Brinjevka, na Svetovnih glasbenih dnevih, v Studiu 14, festivalu KotorArt, Inédits d’orgue in dugih odrih, med drugim v Italiji, Kanadi, Črni Gori, Avstriji, Nemčiji, Srbiji, Ukrajini, na Hrvaškem, v Angliji, Ameriki in Franciji. Leta 2014 je napisala 1. balet ob 100. obletnici Vitomila Zupana v produkciji Plesnega Epicentra v Ljubljani, kateri je bil izveden v Plesnem teatru in Španskih borcih. Leta 2018 je svoje delo kot skladateljica predstavila na seminarju na estonski univerzi v Talinu v okviru festivala Europa Cantat, na festivalu v Aosti pa je komorni zbor Arcova Feniarco izvedel pod mentorstvom Randalla Z. Stroope-a njeno noviteto “Salve Regina”. V letu 2019 je napisala glasbo za gledališko igro Blaznost igre na besedilo Nebojše Pop Tasiča, za katero so prejeli nagrado Matiček na Linhartovih dnevih; hkrati pa je bila kot skladateljica sprejeta v rezidenco festivala d’Aix—En—Provence v Franciji, kjer so z večkratnimi uprizoritvami pod mentorstvom Anthoniya Heidweillerja izvedli njeno kratko opero “Douceur.
Koreografija:
Ana Trojnar
» Predstavitev:
Ana Trojnar, RAD RTS je diplomirala na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance, London, V. B. Leta 2013 je pridobila še pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance, London, V B. in ostaja njihova članica s statusom Registered Teacher.
V obdobju med 1987 – 2008 je (z vmesnimi premori) nastopila v SNG Maribor v baletih Bahčisarajska fontana, Peer Gynt, Hrestač, Labodje jezero, operah Traviata in Turandot ter drami Faust Tomaža Pandurja.
Ustvarila je dve solo predstavi Ana Trojnar (1996, Merce Cunningham Studio, New York) ter Polet/ Flight (2000, Celje).
V javnem sektorju je bila zaposlena od 2003 – 2020, sprva na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi, Glasbeni šoli Škofja Loka ter nazadnje, z najdaljšim in najbolj markatnim stažem (2005 – 2020), na Glasbeni šoli Kamnik. Leta 2018 je pridobila naziv svetnica.
Pomembno tudi dejstvo, da je osem njenih učenk, kar je precejšnje število, še posebej v primerjavi z ostalimi glasbenimi šolami, na katerih poučujejo balet v okviru osnovnega programa, nadaljevalo izobraževanje na Konservariju za glasbo in balet Ljubljana. Maja lani ga je uspešno opravila tudi Gaja Tara in v šolskem letu 2021/22 tam nadaljevala baletno izobraževanje. Šest njenih učenk je izobraževanje nadaljevalo na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani, Tina Habun je diplomirala iz študijskega programa Sodobni ples na Univerzi Alma Mater.
» BISERNI ZALIV - Preberite celotno zgodbo:
Želva Živa se je prebudila v lepo poletno morsko jutro. Tako kot vsako delovno jutro se je po zajtrku odpravila v svojo zdravniško ordinacijo. Na poti je srečala malo plesno skupino rakovic. Ravno so se učile nov ples z zapletenimi gibi, ki so vključevali zahtevne korake naprej in nazaj. Zagledala je svojega soseda, ki je še vedno plesal le poševno, in mu pomahala. Enkrat mu bo že uspelo, si je mislila, in ko mu je tako zamišljeno mahala, se je skoraj zaletela v gospo Delfinko. Ta je izkoristila priložnost in se ji še enkrat zahvalila; želva Živa ji je prejšnji mesec za las rešila življenje. Tudi ona je namreč pogoltnila nekaj, kar ni bilo ne rastlina ne žival. Želva Živa je s svojimi prijatelji znanstveniki, sinjimi kiti, že veliko noči prebedela ob ugotavljanju, kaj je ta nenavadna snov, od kod prihaja in zakaj jo je v morju vedno več. Toda bili so neuspešni.
Prispela je do ordinacije. Tu jo je že nestrpno čakala hobotnica Helena z mladički in Živa jim je hitro priskočila na pomoč. Že zabuhli obrazki majcenih hobotnic in njihovi napeti trebuščki so ji dali vedeti, da bo znova potrebovala svojo napravo za izsesavanje. Izpod oklepa je potegnila cevko in se takoj lotila dela. Tako, precej truda, a uspešno opravljeno. Koliko te čudne sluzaste gmote! Takšne težave je Živa zdaj že zelo uspešno reševala, saj je bilo podobnih primerov vse več. Pravzaprav zaradi te snovi nikdar ni zapustila doma brez cevke za izsesavanje, saj je na poti pogosto srečala koga, ki je na hitro potreboval njeno pomoč. Kraljico Ledo, morsko kraljico, je že nekajkrat opozorila na novo snov, ki jo je bilo v morju vedno več in ki je številnim morskim bitjem povzročala težave.
Zdaj se je znova namenila k njej in ji razložila, da je stvar resna. Skupaj sta se odpravili k sinjim kitom, da bi poizvedeli, ali so prišli do kakšnih novih spoznanj. Ti pa so jima srečni povedali, da so pravkar prišli do ugotovitve, da to snov, ki je za živa bitja vse bolj nevarna, v morje vnaša človek in da se menda imenuje plastika. Sklenili so, da je potrebno v Morskih novicah objaviti opozorilo, s katerim bodo morske živali obvestili o nevarnostih te po večini prozorne snovi. Pozvali so živali, naj bodo tudi same pozorne in aktivne, da bodo skupaj prišli do rešitve, kako zajeziti vnos plastike v morje, ga očistiti ter tako rešiti morski svet. Ugotovili so, da je človek vse bolj brezbrižen in egoističen in da mu je vse manj mar za njihovo zdravje ter čistost morja.
Medtem pa je imela želva Živa vse več dela. Nanjo se obrnila družina morskih konjičkov. Vsi njeni člani so namreč na nedavnem sprehodu po koralnem grebenu zelene plastične vrečke, ki so se zataknile za korale, zamenjali za morsko solato in imeli so neznanske prebavne težave, ki jih je želva Živa k sreči zdaj že dobro znala odpraviti.
Nekega nevihtnega dne je v Biserni zaliv zašla ladja, ki je prevažala ogromne plastične vrečke z odpadki. Vozil jo je kapitan Marko in še preden je uspel priti do obale, se je ladja prevrnila in vrečke so zgrmele v morje. Koliko plastike! Pelikan je hitro zbral vse otoške ptice, jih opozoril, naj plastičnih vrečk ter smeti, ki so uhajale iz njih, ne zaužijejo, temveč naj mu jih pomagajo odnesti na obalo. Z veliko truda jim je uspelo. Zadovoljne, a utrujene ptice so se vrnile v svoja gnezda. Najbolj so se izkazali mormončki. Leda je opazila njihov trud, zato jih je bogato nagradila in jim predlagala, naj čiščenje morja postane njihova služba, za katero bodo prejemali ustrezno plačilo. Ponudbo so z veseljem sprejeli in odslej je bil Biserni zaliv znova povsem čist.
Glas o čistem zalivu se je hitro širil, zato se je v območje Bisernega zaliva postopoma naseljevalo vse več živali. Kmalu so ribiči ugotovili, da je tu veliko raznovrstnih in zdravih morskih bitij, zato so vse pogosteje prihajali ribarit v Biserni zaliv. Morske živali pa, ki so bile zelo premetene, so v ribiške mreže hitro nabasale smeti, ki so jih čez dan nabrali mormončki, in ribiči so kmalu domov prihajali le s kupi smeti. Ribarjenje v Bisernem zalivu so tako opustili, morska bitja pa so si rešila življenja, saj bi v nasprotnem primeru pristala v ribiških mrežah in na krožnikih ljudi.
Toda ribiči niso bili edina težava, s katero so se borile morske živali. Ugotovile so, da morje močno onesnažujejo tudi kopalci. Ti so bili zaradi čudovitega zaliva, ki je bil za razliko od ostalih povsem čist, vsako leto številčnejši, a povsem brezbrižni do narave. Nekega dne so živali opazovale dogajanje na plaži. Številni otroci so se basali z bomboni in čipsi, pri tem pa vso embalažo puščali na plaži. Ko je prišla plima, so valovi pogoltnili smeti, ki so nato zaplavale med ribami. Kraljica Leda se je odločila, da bo temu naredila konec. Poklicala je morske pse – stražarje – in jim sporočila, da bo odslej njihovo domovanje v plitvini in ne več na odprtem morju. Njihova naloga bo, da pozorno spremljajo dogajanje na plaži. Zapoditi se morajo za kopalci, ki za seboj ne pospravijo smeti, in jim nagnati strah v kosti.
Med kopalci sta bili tudi sestri Liza in Maja. Na plaži sta malomarno puščali smeti. Nekega dne sta sladoled jedli kar v vodi in se nato igrali s praznimi sladolednimi žogicami, ki sta jih kar pustili plavati na gladini. Čeprav sta bili le deklici, je bilo morskim psom dovolj. Hlastnili so po njima in jima raztrgali kopalke. Liza in Maja sta sprevideli, da morski psi nikoli ne napadejo otrok, ki se lepo vedejo in za seboj pospravljajo smeti. Sklenili sta, da bosta vse smeti, tudi tiste od drugih kopalcev, pobrali. Pridno sta se lotili dela. Ko so morski klovni, ki so jih vodni prijatelji klicali Pomarančkoti, videli, kako zelo se trudita, so jim pomagali tako, da so z dna pobirali plastiko in jima jo prinašali na površje. Onidve sta vse odnesli na obalo ter od tam na ustrezno odlagališče. Ko sta skupaj segli še po zadnji veliki vrečki, ju je prehitela nenevadno lepa bela roka, ki je primolela iz morja. Bila je kraljica Leda s spremstvom osmih morskih deklic. V roki je držala dve školjki z biserom. Izročila ju je Lizi in Maji in deklici sta ji bili zelo hvaležni. Ko sta odplavali na obalo, ju je spremljala jata veselih delfinov in drugih morskih bitij. Prispeli so do peščene obale in tukaj je vse čakalo prav posebno presenečenje. Napočil je čas, ko se iz jajc izvalijo male želvice. Novo življenje – v svetu med ljudmi, ki jim je mar za naravo in za druga živa bitja.
Karolina Graj
Mnenja obiskovalcev:
”Predstava je vsekakor vsebinsko zanimiva za otroke saj nudi razmislek o »zasmetenem« času, v katerem smo se znašli in to prikaže na zabaven način s čudovito projekcijo in kostumi ter dramaturgijo, ki je smiselna, narativna in jasna. Otroci so odlično odplesali svoje vloge.”
Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples/ head of dance department, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
“Po ogledu premierne uprizoritve predstave Biserni zaliv sem ugotovila, da večino predstave nisem dobro videla, ker sem imela zaradi ganjenosti ves čas solzne oči. Gledati te otroke, kako nadobudno sodelujejo v tako čudoviti predstavi je res nekaj neprecenljivega in prepričana sem, da je vsaka babica ob gledanju svojih vnučkov začutila enako. Najbrž je ganjen prav vsak gledalec, saj je več kot očitno, kako veliko truda in dela teh malih/mladih nogic je vloženega v to prekrasno baletno pravljico. Ko sem si ogledala še sobotno ponovitev februarske predstave sem jo videla že malo več, a še vedno so me velikokrat premagale solze veselja. Ker si želim predstavo videti v celoti, že komaj čakam novo nedeljsko ponovitev v aprilu in upam, da si jo tokrat – v tretje – pa ogledam zares :)”
Zala, babica Nike in Nine
Pravljico smo zaključili s 25. uprizoritvijo!
Ogledalo si jo je malo manj kot 2200 otrok iz vrtcev Antona Medveda Kamnik, Zasebni vrtec Sonček, Zasebni vrtec Peter Pan, vrtec Hansa Christiana Andresena iz Ljubljane ter osnovnih in podružničnih šol: OŠ Frana Albrehta – centrala ter podružničnih šol Nevlje, Mekinje in Tunjice, OŠ Stranje, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Komenda Moste, OŠ Mengeš, OŠ Preserje pri Radomljah ter OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Skupno je predstavo videlo okoli 3300 gledalcev.
15 smo jih odplesali v Domu kulture Kamnik, 8 v Kulturnem domu Radomlje ter dve v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem – skupaj torej kar 25-krat!
Izvedbo predstav so podpri Občina Kamnik, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Kamnik, ter Krajevna skupnost Radomlje.