Kamnik – Začelo se je junija 2019, ko je Ana Trojnar, vodja Baletne šole Ana, svojim učenkam najavila literarni natečaj za najboljšo zgodbico, ki bi jo bilo mogoče uprizoriti kot plesno predstavo. Do zaključka poletnih počitnice jih je prejela več, a zgodba Karoline Graj, danes učenke 5. razreda baleta, se ji je zaradi izpostavljene okoljevarstvene problematike zdela najbolj primerna za odrsko uprizoritev.
Trinajstletna Karolina Graj že od malih nog zelo rada bere in se vživlja v svetove, ki jih pričarajo knjige. »Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih. Rada plešem balet, toda pri baletnih predstavah so me od nekdaj očarali domiselni in bogato okrašeni kostumi in včasih se tudi sama lotim šivanja. Čeprav se zdi nenavadno, sem navdih za morsko pravljico Biserni zaliv dobila med poletnim potepanjem v gorah,« pravi mlada baletna plesalka, ki si je kot osrednji lik zgodbe Biserni zaliv zamislila zdravnico želvo Živo. Veliko njenih pacientov pestijo nenavadne težave. Ugotoviti mora vzrok bolezni, za katero zboleva vse več morskih živali. Izkaže se, da je za to krivo s plastiko onesnaženo morje. S Kraljico Ledo, sinjimi kiti, pticami in še nekaterimi morskimi živalmi skupaj kujejo načrt, kako bi zajezili vnos plastike, da bi morje zanje znova predstavljalo zdravo življenjsko okolje, toda soočiti se morajo z mnogimi težavami.
Ko je bila pravljica izbrana, se je pravo delo šele začelo. Ana Trojnar se je lotila koreografije, Uršula Jašovec glasbe in ilustracij, ki so popestrile platno na odru, Irena Baš pa pisanih kostumov morskih živali, rezultat vsega pa je bila vizualno in zvočno bogata plesna predstava, v kateri je zaplesalo kar 67 plesalk in en plesalec, različnih starosti – od že izkušenih baletnih plesalk pa vse do najmlajših iz plesnega vrtca Baletne šole Ana.
A pot do premiere, ki so jo uprizorili v petek, 4. februarja, je bila dolga. »Predstavo sem pričela pripravljat že, ko sem bila še zaposlena na Glasbeni šoli Kamnik. Priprave so potekale počasi od srede oktobra 2019 dalje. Marca 2020 nam je načrte s premiero prekrižal prvi val epidemije covida-19, nato je sledil drugi … Naslednje intenzivne priprave so se nato začele sredi decembra lani. Priprave so bile zaradi karanten učenk zelo otežkočene in kompleksne. Dolgo časa so se učenke skupinskih plesov, ki so bile prisotne v dvorani, in tiste, ki sem so priprave spremljale preko Zooma, menjavale. V več plesih imam po več plesalk, ki se učijo kot rezerve. O tem, v kako težki situaciji smo se pripravljali na premiero, govori dejstvo, da so me dekleta, ki so se učila kot rezerve, pred vsako vajo vprašale: Na katerem mestu danes plešem, učiteljica? Menjava mesta lahko zahteva zrcalno izvedbo plesa, menjavo soplesalke, spremembo glasbenih poudarkov, spremenjeno prostorsko orientacijo in podobno, kar pomeni, da še zdaleč ni enostavna! Zasedbo, ki je plesala na premieri, sem dokončno določila šele dan prej. Tokratna premiera je bila načrtovana že tretjič in kot rek, da v tretje gre rado, je tudi nam uspelo,« nam je povedala Ana Trojnar in od predane ekipe iz zaodrja izpostavila še maskerko Ano Černivec pa tudi šest mamic nastopajočih učenk, ki so pomagale pri sami izvedbi.
V glavnih vlogah so zaplesale Anita Pirc, Leda Delfina Steidl Porenta, Maja Požek, Tisa Gašparič, Maruša Žlebir, Alja Majdič in Veronika Vugrinc, v skupinskih plesih pa učenke (in učenec) od plesnega vrtca pa vse do 6. razreda baleta.
Plesno predstavo so na odru Doma kulture Kamnik uprizorili že sedemkrat, dvakrat v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah in dvakrat v Kulturnem domu Radomlje, kjer si jih lahko ogledate tudi še v soboto, 19. februarja, ob 16.30 in 18. uri; želijo pa si še čim več ponovitev.
Jasna Paladin

Po uspešnem nastopu na premieri so bili veseli tako nastopajoči kot učiteljica. »Vsi, ki nastopajo, res uživajo v tem. Na šoli imam sicer tudi učenke, ki se niso odločile za nastopanje, in seveda sprejmem njihovo izbiro. Zelo velikemu odstotku pa je motivacija za nadaljevanje baletnega izobraževanja prav nastopanje v takšnih predstavah, v katerih zažarijo kot male, a čisto prave zvezde!« je po predstavi povedala Ana Trojnar, baletna učiteljica s pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance v Londonu, ki je v Kamniku balet najprej poučevala v Glasbeni šoli Kamnik, leta 2020 pa se je podala na samostojno pot in je sedaj vodja Baletne šole Ana. Ana prizna, da si je sama po predstavi predvsem oddahnila, kajti premiero so zaradi koronavirusa prestavljali kar dve leti. »Sprva je bila premiera predstave načrtovana za marec 2020, ko je bilo prvo zaprtje, naslednjič bo morala biti oktobra istega leta, ko je prišlo do ponovnega zaprtja šol. Poznamo pregovor, da gre v tretje rado, a še med potekom premiere sem si govorila: počakaj do konca, veselila se boš po priklonu,« negotove čase zadnjih dveh let za ustvarjalce in organizatorje dogodkov opiše Ana.

Zgodba s poučno vsebino

Zgodba za predstavo Biserni zaliv je delo trinajstletne Karoline Graj, ki je navdih za morsko pravljico dobila med poletnim potepanjem po gorah. »Že od majhnega rada berem in se vživljam v svetove, ki mi jih pričarajo knjige. Poleg tega zelo rada rišem, predvsem baletke v različnih pozicijah in kostumih … Tudi sicer mi narava predstavlja navdih za raznovrstno ustvarjanje,« pravi mlada avtorica iz Stranj, ki obiskuje peti razred baleta in je v predstavi Biserni zaliv tudi nastopila kot morska deklica.

Zgodba je bila izbrana na podlagi literarnega natečaja. »V ustvarjanju plesnih predstav zelo uživam, skoraj tako, kot sem med plesno kariero uživala v nastopanju. Zato sem po zaključku šolskega leta 2018/19, v katerem sem z učenkami Glasbene šole Kamnik postavila na oder zgodbo o Čebulčku (po zgodbi G. Rodarija, glasba A. Hačaturjan) z osemdeset nastopajočimi, že razmišljala, kaj bi dala v letni načrt za naslednje šolsko leto. Dobila sem zamisel, da učenke povabim na literarni natečaj za najprimernejšo zgodbo za naslednjo pravljico. Pred tem sem Uršulo Jašovec, ki je bila takrat moja baletna korepetitorka, vprašala, če je pripravljena napisati glasbo. Iz prebliska junija 2019 je tako nastala ta pravljica,« razkrije Ana Trojnar.

Biserni zaliv govori o življenju v morskem zalivu, kjer zdravnica želva Živa opaža, da njene paciente pestijo nenavadne težave. Izkaže se, da je vzrok bolezni onesnaženo morje. Kmalu morske živali ugotovijo, da je njim neznana snov, ki povzroča bolezni, plastika, ki jo proizvaja in odlaga človek. Odločijo se, da bodo na nevarnost opozorile tudi druge morske živali in zaliv očistile. A s tem njihovih težav še ni konec. Ko ljudje vidijo lepoto in čistost zaliva ter bujno življenje v njem, sem na ribolov pridejo ribiči pa tudi mnogo kopalcev, ki zopet brezsramno smetijo obalo in morje. Morske živali se spoprimejo tudi s tem izzivom in rešijo svoj zaliv, hkrati pa naučijo ljudi, da smeti ne sodijo v naravo in jih je treba za seboj tudi pospraviti. Ker je s pomočjo vztrajnih morskih bitij ljudem sedaj mar za naravo in živali ter rastline, ki imajo tu svoj dom, so na koncu nagrajeni vsi: iz jajčec se izvalijo male želvice, ki predstavljajo novo življenje v drugačnem svetu.

V plesno-baletni pravljici je nastopilo 68 članov baletnega ansambla Baletne šole Ana, od najmlajših, ki obiskujejo plesni vrtec (4 in 5 let) oz. baletne pripravnice (od 6 do 8 let), do starejših, ki obiskujejo že 5. razred baleta. Glavne vloge so v pravljici imela dekleta baletne skupine, ki so že končala najvišji razred veljavnega javnega izobraževanja, ki je sestavljeno iz treh plesnih pripravnic in šestih razredov baleta. »Ko sem septembra 2020 v Kamniku odprla svojo baletno šolo, se je glas o njej hitro razširil naokoli. Učenke, ki so pred časom pod mojim mentorstvom že končale 6. razred baleta, so bile vesele, da imajo možnost nadaljnjega izobraževanja in to spet pri meni,« je vesela tudi Ana. Glavni vlogi v pravljici (zdravnica želva Živa ter morska kraljica Leda) so tako prevzele kar tri plesalke: Anita Pirc iz Kamnika, Leda Delfina Steidl Porenta iz Cerkelj na Gorenjskem ter Maja Požek iz Domžal. Poleg njih v glavnih vlogah nastopajo še: Maruša Žlebir (soseda Rakovica, pelikan in kopalka Maja), Tisa Gašparič (soseda Rakovica in kopalka Liza) in Alja Majdič (pelikan ter sinji kit, ki pogine).

Ana Trojnar uživa v ustvarjanju avtorskih predstav

Koreografija je zelo pripovedna – četudi obiskovalec ne bi poznal zgodbe, bi skozi plesne gibe in kostumografijo ter s pomočjo diaprojekcije razumel vsebino. Čeprav v predstavi nastopa skoraj sedemdeset plesalk, Ana Trojnar pravi, da je že vešča združevanja pripovedne koreografije in velikega števila nastopajočih. »V preteklosti, ko sem hkrati poučevala plesne pripravnice in balet na dveh glasbenih šolah, sem imela tudi že 120 učenk,« pove in doda, da najbolj uživa v ustvarjanju nečesa popolnoma novega. »Izogibam se kopiranju in postavljanju na oder Hrestača, Trnuljčice, Petra in volka ter podobnih baletov železnega repertoarja, saj zaupam vase in v svoje izvirne ideje. V preteklosti sem že sodelovala s skladateljem Blažem Puciharjem, ki je za pravljice Lunina čarobna flavtica, Glej Larsa z Marsa! in Klavirski čarodej sam napisal tudi zgodbo. Tokrat prvič sodelujem z Uršulo Jašovec in upam, da bom še v prihodnje, saj so plesalke tudi njeno glasbo lepo sprejele in se vanjo odlično vživele,« o morebitnih prihodnjih avtorskih plesnih predstavah razkriva Ana.

V Baletni šoli Ana bodo spomladi pripravili številne uprizoritve po vrtcih in šolah. Kdaj jih lahko vidite v vašem kraju, preverite na spletni strani baletnasola-ana.si/biserni-zaliv/, saj se zaradi covida-19 in s tem povezanih karanten termini precej spreminjajo. Če bi si radi tudi iz vašega vrtca ali šole prišli pogledat predstavo Biserni zaliv potem lahko Ani pišete na elektronski naslov (ana@baletnasola-ana.si). Ustvarjalci si namreč želijo čim več uprizoritev, morda se jim uresniči celo želja po udeležbi na festivalu, saj je bila pot od ideje do končnega izdelka burna in negotova, hkrati pa Biserni zaliv nima le umetniške vrednosti, temveč osvešča tudi o problematiki onesnaževanja okolja, ki je dandanes še kako aktualna in pomembna. »Otroci življenjske nauke najbolje ponotranjijo skozi pravljice, ko se (nevede) postavijo na pravo, dobro, pravično stran. Osveščanje o problematiki onesnaževanja okolja, o tem, da smo za čistosti okolja odgovorni le sami, v naši pravljici smo se osredotočili na morsko okolje, je danes zelo aktualna pereča tema, s katero preko umetnosti, kot je naša pravljica, osveščamo občinstvo,« zaključuje Ana Trojnar.

Mateja Strajhar